Od zadnjega jadranja je minilo dobro leto. Ker sem pogrešal "vleko štrikov", smo se s kolegi dogovorili za jadranje v času krompirjevih počitnic. V tem času ima večina izmed posadke prisilni dopust. Zaradi dogovarjanja in usklajevanja, sem se za najem prijavil mogoče malce prepozno. Na koncu sem se dogovoril s podjetjem Euronautic, ki so nam ponudili odlično jadrnico Bavaria 39.
Pa gremo na pot.
25. 10. 2008
Na pot smo se podali ob 6:00. Pot nas vodi mimo Krškega, Zagreba, Karlovca do Biograda. V marino smo prispeli ob 10:30.
Po prevzemu jadrnice in razporejanju prtljage smo izpluli ob 13:00. Po prijetnem jadranju v šibki burji smo na otoku Kaprije pristali ob 16:30. Sledi lahka večerja in čvek do ... :)
Ugotovili smo, da smo veliko in uspešno prepluli.
26. 10. 2008
Zjutraj smo vstali malo prej. Posledica spremembe ure. Po zajtrku smo si ogledali otok Kaprije. Izpluli smo od 8:45 in ujeli zadnje sunke burje.
Ob 11:30 smo se zasidrali v bližini Primoštena. Po intenzivnem martinčkanju in preizkušanju pomožnega čolna, smo se premaknili na privez v mestno luko.
Kuharjem smo dali prosto in odšli na večerjo v konobo Staro selo. Dobili smo odlične ribe in lignje. Da o tekočih zadevah ne izgubljam besed.
27. 10. 2008
Ob jutranjem plačilu smo izvedeli, da se bo dogodil obrat vremena. Za noč na torek so napovedani udari juga do 45 vozlov. Začela se me lotevati panika. Sprejeli smo odločitev, da odplujemo na otok Murter marino Hramina, ki ponuja primerno zaščito.
Izpluli smo ob 10:00. Plovba je bila prijetna in mirna. Do vplutja v marino nas spremljalo sonce. V marini smo pristali ob 16:30.
Za večerjo se je javil Gorazd. Pripravil je bograč, seveda ob asistenci Cvetke in Nevenke. Iz barke je mamljivo dišalo.
Večerja je bila odlična. Posadka je udarila tarok, sam pa sem od utrujenosti padel dol - zaspal. Sramota pa taka. :)
28. 10. 2008
Proti jutru me prebudijo udarci vetra. Čeprav smo bili v marini nas je zibalo. Zadovoljen sem, da smo se odločili za premik na sever v marino, ker bi drugače na sidrišču dežurali vsaj pol noči.
Tudi vremenska napoved ne obeta lepšega vremena. :(
Okoliščine nam dovoljujejo le raziskovanje otoka Murter. Spoznamo nekaj prijetnih mest za raziskovanje z avtodomom izven sezone. Vmes opazujemo morje in poslušamo veter. Naša odločitev, da ostanemo na privezu, je bila pravilna. Proti opoldnevu se vrnemo na barko. Veter je še pridobil na moči.
Popoldan se odpravimo še na sprehod v Betino. Ob povratku pregledam vremensko situacijo na internetu. Ugotovim, da bo treba v sredo dopoldan narediti premik v matično marino.
Za večerjo je spet poskrbel Gorazd. Pripravil je odlične špagete z morskimi sadeži.
29. 10. 2008
Pričakovani premik nas spravi iz postelj ob 6:30. Kava, hiter zajtrk, jutranja toaleta in gasa.
Ob 8:10 smo izpluli iz marine. Kljub valovom in srednje močnem vetru je bila plovba z jadri prijetna. Proti Biogradu se veter ojačal in tudi val povečal. Zaključili pa smo s precej adrenalinskim pristajanjem. Ves čas je premec odnašal jugo. Konec dober, vse dobro. Pa na računu se ne pozna preveč. ;)
Ob 10:30 se privežemo in si oddahnemo. Jugo pa vedno bolj buči nad našimi glavami in vrvi v jamborih pojejo svojo pesem.
Popoldan poslušamo veter, opazujemo morje - malo nam je dolgčas.
30. 10. 2008
Noč je adrenalinska. Čeprav smo na privezu, dežuram in pazim na barko. Zjutraj ugotovimo, da vreme ne bo nič boljše. Odločimo se, da gremo domov.
Na hitro pospravimo, predamo barko, poravnamo stroške in popijemo kavo. Ob 10:50 odrinemo proti domu in sredi popoldneva smo v Celju.
Še za zaključek:
Pozno oktobrsko jadranje je bilo super. Sonce nas je spremljalo vse dni in smo se vsi vrnili prijetno "opečeni". Edina napaka je bil premočan jugo za ta letni čas, pihal je ves čas od 20 do 35 vozlov, ob sunkih pa je dosegal tudi 50 in več vozlov. Tudi domačini so se tako močnemu jugu v tem času čudili. Običajno tako razgraja v zimskih mesecih.
Slike pa so v albumu.
01 november 2008
15 avgust 2008
Normandija 2008
album slik
31. 7. 2008 (659 km)
Jutranji odhod (11:00) se je zavlekel, ker sem ugotovil, da nisem kupil WC tekočine. Ker nisem želel najprej iskati trgovine s tovrstnimi artikli v tujini, sem zadevo rešil pri Glavanu v Celju. Čeprav me je garmin hotel peljati skozi Karavanke, sem se odločil za pot skozi Dravograd in na avstrijsko avtocesto pri Velikovcu (Völkermarkt). Pot smo nadaljevali po običajni turi proti Münchnu. Ritem požiranja kilometrov je razpadel pred predorom Katschberg. Padli smo v zastoj. Grrr. Čakali smo 1,5 ure, pa še plačali smo za čakanje.
Ko smo se prebili skozi oba predora, je naša mašinca spet lepo požirala kilometre. Mimo Salzburga v Nemčijo. Prvi načrtovan postanek smo opravili na postajališču ob jezeru Chiemsee. Posebnih užitkov nismo imeli, ker je voda preveč smrdela.
Pot nas je vodila mimo Münchna proti Stuttgartu. Prvo noč smo prespali v kampu Camping Waldpark Hohenstadt (GPS: 48,54796 9,66724; 8 € za AD na noč s komunalnimi storitvami), ki smo ga našli v Bordatlasu. Prijeten kamp blizu avtoceste, približno na pol poti med Ulmom in Stuttgartom.
1. 8. 2008 (816 km)
Zjutraj smo dotočili pitno vodo in se okoli 9.00 odpeljali. Približno ob 11.00 smo prečkali reko Ren in prišli v Francijo. Po krajšem motoviljenju in kreganju z navigacijo, smo se usmerili na avtocesto in jo v enem kosu, s krajšimi postanki za šoferja, prevozili.
Opazil sem, da navigacija (Garmin Mobile XT) v Franciji deluje zelo čudno. Nekatere ceste so izjemno favorizirane in te navigacija neprestano usmerja nanje. Zaradi tega sem dvakrat krepko zagreznil in izgubil precej časa. Prvič ob prihodu v Francijo, ko sem želel voziti po neplačljivih cestah. Kmalu bi pristali v Belgiji. Drugič pa ob povratku domov, ko sem želel peljati mimo Nancya, pa me je navigacija hotela peljati spet skozi Belgijo. Groza. Najbolje je na relaciji uporabljati zemljevid in spremljati oznake cest (zelo logično označene), v bližini cilja pa vključiti navigacijo.
Med vožnjo smo opazovali pokrajino: polja kjer so pravkar poželi žito, pašnike, vetrnice in mesta, ki so bežala mimo nas. V pokrajini šampanjca nismo videli nobenega vinograda. Upam, da imajo trse zasajene bolj proti vzhodu, proti belgijski meji.
Na naš cilj, PZA Aire de Camping-car, Le Treport (GPS: 50,05944 1,38917; 6,50 € za AD za 24 ur s komunalnimi storitvami) smo prispeli pozno zvečer (22:40). Ker je bilo parkirišče nabito polno, smo se stisnili ob pločnik med druge in se spravili spat.
2. 8. 2008 (210 km)
Zjutraj sem AD najprej prestavil v boks, ker so se nekateri odpeljali že zelo zgodaj in priključil elektriko. Čez nekaj minut mi je bilo jasno, zakaj so se nekateri odpravili na pot zgodaj. Okoli 8.30 je namreč prišla pobiralka denarja in nam zaračunala 24 urni postanek.
Tako smo brez slabe vesti pred odhodom uredili še vse komunalne zadevščine. Treba bo kupiti običajno zalivalko za rože in točenje vode v rezervoar ne bo več problematično. Točenje vode je bil pravi podvig saj pipa ni imela navoja za cev. Tako smo se pač morali znajti.
Po hitrem zajtrku smo se najprej odpravimo na ogled klifov in pristanišča. Za nas, ki smo se do sedaj potikali predvsem po Sredozemlju, je bilo najzanimivejše pristanišče, ki se je nahajalo v ustju reke.
Barke so se v morje prebijajo skozi zapornice, s katerimi premagajo razliko med nivojem morja in vode v pristanišču. Bibavica je zelo velika. Po moji oceni okoli 5 metrov. Boljša četrtina :) pa je občudovala rože in urejeno okolico. Ogledali smo si tudi ribarnico.
Okoli poldneva smo se naložili v AD in se odpravili v Etretat. Tudi tu smo si ogledali klife, ki se raztezajo na obeh straneh mesta. Na zahodnega smo se povzpeli in uživali v prelepem razgledu.
Zanimivi so tudi galebi, ki imajo gnezdišča na klifih. Nad in med obiskovalci zganjajo letalske umetnije. Poleg tega pa se radi nastavljajo fotoaparatom.
Pot smo nadaljevali mimo Le Havra in Sieno prečkali preko mosta Point de Normadie (5 €), največjega visečega mostu v Evropi. Slike povedo vse.
Dan smo zaključili v kraju Dives Sur Mar, kjer smo prvič prespali na "divjaku". Med iskanjem postajališča sem zagledal že nekaj parkiranih AD in se spomnil, da je v Franciji možno spati povsod, kjer ni posebej prepovedano. Namestili smo se slab meter od roba pomola. Od pomola pa do morja je vsaj 5 metrov.
Po hitri večerji smo se odpravili na sprehod po pristanišču in marini. Vode v zalivu ni bilo niti za seme. Med sprehodom smo opazili, da se je nivo morja začel dvigati. Prihajala je plima. Slik, ko je bil zaliv polno vode, mi zaradi pomanjkanja svetlobe, ni uspelo narediti.
3. 8. 2008 (203 km)
Ta dan smo namenili zgodovini. Na vrsti je bil dan D. Začeli smo z ogledom obale Sword. Ogled znamenitosti smo nadaljevali na ameriškem pokopališču in plaži Omaha.
Zatem smo si ogledali še Pointe Du Hoc. S tega klifa so Nemci zadali največje izgube ameriški vojski, ki se izkrcavala na obali Omaha. Zanimiv in poučen sprehod v zgodovino.
Pot smo nadaljevali na jug do Mont St Michela, kjer smo se ustavili na postajališču Camping Mont St Michel (GPS: N48.61365 W1.50777; 8€ za 24 ur). Pred spanjem smo odšli še na sprehod proti znamenitemu otočku. Zaradi dežja smo se premočeni predčasno vrnili v AD. Naknadno smo izvedeli, da je severno divjalo pravo neurje.
4. 8. 2008 (353 km)
Zjutraj je sledil ogled otoka, v bistvu majhnega mesteca, ki se tlači okrog samostana. Ob našem prihodu je bila plima najvišja. Zato je bil otok res otok, ko smo odhajali, se je pa že spremenil v del celine. Ogledali smo si enega izmed muzejev na otoku (Zgodovinski muzej; odrasli 8 €, otroci 4,50 €). Muzej me je razočaral. Premalo za veliko denarja. Na ogled je bilo 6 sob, v vsaki pa je nekaj eksponatov. Spet smo spoznali, da pri nas ne znamo prodajati znamenitosti.
Pogled na poplavljeno parkirišče ni prijeten, vendar nobenega avta ni zalilo morje. Pred parkiriščem so redarji in table z obvestili, kdaj setu lahko parkira (samo ob oseki). Ob koncu plime očistijo parkirišče in ga napolnijo s pločevino (seveda za ustrezen znesek).
Pot smo nadaljevali do Fougeresa, kjer smo si ogledali grad. Vmes smo, v neposredni bližini Mont St Mishela, odkrili še mlin na veter. Z vzpetine je zelo lep razgled na okolico.
Grad v Fougeres je iz enakega obdobja kot naš Celjski grad in je v malenkost boljšem stanju. Preiskali smo vse stolpe in obzidja. Zelo prijeten sprehod.
Fougeres smo zapustimo pred 18. uro. Odpeljali smo se proti Parizu, natančneje v Versailles, kjer smo želeli prespati v kampu. Prišli smo ob 23:30 in našli zaprta vrata. Utaborili smo se kar pred vhodom v kamp.
5. 8. 2008 (237 km)
V Versaillesu smo si želeli ogledati samo vrt in smo debelo uro iskali parkirišče v okolici parka. Prvič sem bil razočaran nad Francozi oz. komercialnem turizmom. V celem Vresaillesu (v bližini dvorca in parka) ni bilo parkirišča namenjenega AD. Končno smo odkrili ulico (GPS: N48.80996 E2.12099) v neposredni bližini stranskega vhoda v park (ogled parka je zastonj!). "Stražarko" pri vhodu povprašamo, ali lahko z AD parkiramo v ulici oz. v plačljivi coni? Dobili smo pritrdilen odgovor. Na avtomatu zapravim 2 € za 2 uri parkiranja in že smo hiteli na ogled.
Pot smo nadaljevali proti Givernyju, kjer se je rodil in deloval Claude Monet. Vrt je še mene navdušil. Manj pa sem bil navdušen nad potjo do Givernya. Na enem izmed križišč sem "padel" v obcestni jarek. Nesramno je zaropotalo in vse stvari, ki niso bile pritrjene ali v predalih, je pometalo po bivalnem delu. Razen povišanega pritiska in grdih pogledov, ni bilo večjih posledic.
Park znanega slikarja je zelo lep in tudi tiste, ki niso najbolj navdušeni nad vrtovi, ne pusti hladne. Seveda ogled vrta ni zastonj (odrasli 4 €, otroci 3 €).
Dan smo zaključili v kampu Campix v Saint-Leu-D'Esserent (GPS: N49.21644 E2.41710; odrasli: 5,50 €, parcela: 5,50 €, elektrika 3,50 €). Koordinate, ki so navedene, niso koordinate kampa ampak križišča, kjer je potrebno zaviti in se držati smerokazov. Kamp je prijeten in lastnik je zelo prijazen. Odlično govori angleško. Ker smo naslednji dan nameravali obiskati Parc Asterix, nam je svetoval naj vstopnico kupimo pri njemu (karta za štiri osebe je bila 99 €). Naslednji dan sem se prepričal, da je imel prav.
6. 8. 2008 (110 km)
Malo pred 10. uro smo se odpravili proti parku. Navigacija me je vodila do parka s severne smeri po avtocesti. Najprej sem bil presneto jezen, ko sem prišel do cestnine (2,60 €) tik pred izvozom za park. Pomiril sem se, ko sem zagledal čisto avstrijski zastoj, ki se je nabral na nasprotni strani (iz smeri Pariza ni cestnine). Gneča se je naredila že med parkiranjem. Ob pogledu na cenik pri vhodu sem ponovno dobil prijeten občutek (odrasli 39 €, otroci 27 €). Zaradi predhodnega nakupa smo prihranili 55€. :)
Park ima precej atrakcij, vse seveda na temo Asterix & Obelix & company. Slike v albumo povedo vse.
Park zapirajo ob 19. uri. S parkirišča smo se odpravili ob 19:30, smer kamp Bois de Boulogne. Med potjo smo opazovali utrip velemesta. Za fanta je bilo to novo doživetje.
Ob prihodu v kamp pa hladen tuš. Že pred zapornico so nas odslovili, ker je kamp poln. Kriza. Kam pa sedaj? Za naslednji dan smo planirali ogled Pariza. Na recepciji smo izvedeli, da je na drugi strani Pariza še en kamp (Pariz Est.) V nobenem vodniku, ki smo jih imeli s seboj, ga ni bilo.
Pred kamp (GPS: N48.82935 E2.47685; 2 osebi, AD in komunala: 26,50 €, dodatna odrasla oseba: 6,50 € ) smo prispeli ob 21:40.
Ker ta kamp pri nas ni poznan, še nekaj podatkov. Kamp (Camping de Paris-Est; http://www.campingparis.fr) se nahaja jugovzhodno od Pariza in se nahaja v tretji coni pariškega javnega prevoza (RER, metro, BUS). V poletnih mesecih je kamp povezan s postajo RER-a z redno avtobusno linijo. V kampu sta tudi trgovina in restavracija.
7. 8. 2008 (0 km)
Zbudili smo se v deževno jutro. Kljub temu smo se odpravimo na avtobusno postajo. V recepciji kampa smo kupilikarte za RER in metro (Paris Visite, 8,50 € za 1, 2 in 3 cono za en dan). Ponujajo tudi vstopnice za obisk obeh zabaviščnih parkov (Parc Asterix in Disneyland Paris).
Z avtobusom in RAR smo bili v središču Pariza v dobrih 30 minutah. Prestavili se na metro številka 1 in se na površje vrnenili pri Trocaderu. Odprl se nam je lep pogled na Eifflov stolp. Ker je za dvigala gneča, smo se do druge etaže odpravili peš, od tam pa z dvigalom do vrha. Ker je dež ponehal, se je odprl lep razgled na okolico. Super.
Peš smo se odpravili do slavoloka Zmage in trga Concord. Pot smo nadaljevali z metrojem do Montmartra. Ogledali smo si baziliko Sacre Coeur. Zatem smo se vrnili na Rue de Rivoli in se sprehodili do postaje Chatelet, kjer smo se vkrcali na RAR, ki nas je zapeljal do Joinville le Point. Presedeli smo na avtobus in se vrnili v kamp.
Po dolgem sprehodu smo bili prijetno utrujeni. Ugotovili smo, da bi morali za "natančen" ogled Pariza nameniti vsaj pet do sedem dni. Mogoče kdaj kasneje.
8. 8. 2008 (780 km)
Zjutraj smo smer naravnali proti domu (odhod 10:00). Spet sem izgubil precej časa, ker nisem preveril, kam me navigacija vodi. Malo sem se lovil po ozkih ulicah in porabil slabo uro, da sem se znašel na cesti proti Nancyu.
Ko sem se enkrat znašel na pravi cesti je pot tekla lepo in hitro. Tik pred prestopom francosko nemške meje smo naleteli na prvi slovenski avtodom, ki je bil parkiran na počivališču v nasprotni strani. Mejo smo prestopili ob 19. uri. Edina posebnost je bil le hud naliv, ki smo ga doživeli med potjo.
Pot po Nemčiji smo nadaljevali po avtocesti. V okolici Stuttgarta je v vetrobransko steklo priletelo kamenje izpod koles tovornjaka, ki je vozil pred nami. Trenutek šoka in poškodovano steklo. Na srečo se steklo ni razbilo. Naslednji šok sem doživel, ko sem zaslišal ležaj na sprednjem levem kolesu. Očitno bo potreben servis. :(
Malo po 23. uri smo se ustavili na postajališču pred Münchnom v kraju Sulzemoos (GPS: N48.28252 E11.26247). Počivališče je na dvorišču gromozanske trgovine z avtodomovi (http://www.glueck-freizeitmarkt.de/). Prenočevanje je zastonj, kot tudi uporaba sanitarij. Videl sem tudi možnost elektrike in opravljanja komunalnih zadev.
9. 8. 2008 (509 km)
Zjutraj sem si ogledal postajališče, bolje manjši del parkirišča pred trgovino. Ogromno razstavljenih avtodomov. Po zajtrku smo se odpravili proti domu. Navigacija je spet delovala pravilno. Pot nas je vodila mimo Münchna in Salzburga do zastoja pred tuneli. Grrrrr. To pot smo čakali točno 3 ure. Kljub temu smo prišli skozi karavanški predor v Slovenijo ob 16:30, domov pa malo po 19. uri.
---
Za zaključek:
Super in enkratno. Ker nismo imeli v načrtu obiskovanja muzejev, sta bila pot in čas solidno načrtovana.
---
Še nekaj številk:
Obdobje: 31. 7. 2008 - 9. 8. 2008
Razdalja: 3918 km
Cestnine: 61,20 € (F), 33,20 € (A) = 103,40 €
Nočitve, PZA: 133,10 €
Ogledi, vstopnine: 180,10 €
Gorivo: okoli 600,00€
31. 7. 2008 (659 km)
Jutranji odhod (11:00) se je zavlekel, ker sem ugotovil, da nisem kupil WC tekočine. Ker nisem želel najprej iskati trgovine s tovrstnimi artikli v tujini, sem zadevo rešil pri Glavanu v Celju. Čeprav me je garmin hotel peljati skozi Karavanke, sem se odločil za pot skozi Dravograd in na avstrijsko avtocesto pri Velikovcu (Völkermarkt). Pot smo nadaljevali po običajni turi proti Münchnu. Ritem požiranja kilometrov je razpadel pred predorom Katschberg. Padli smo v zastoj. Grrr. Čakali smo 1,5 ure, pa še plačali smo za čakanje.
Ko smo se prebili skozi oba predora, je naša mašinca spet lepo požirala kilometre. Mimo Salzburga v Nemčijo. Prvi načrtovan postanek smo opravili na postajališču ob jezeru Chiemsee. Posebnih užitkov nismo imeli, ker je voda preveč smrdela.
Pot nas je vodila mimo Münchna proti Stuttgartu. Prvo noč smo prespali v kampu Camping Waldpark Hohenstadt (GPS: 48,54796 9,66724; 8 € za AD na noč s komunalnimi storitvami), ki smo ga našli v Bordatlasu. Prijeten kamp blizu avtoceste, približno na pol poti med Ulmom in Stuttgartom.
1. 8. 2008 (816 km)
Zjutraj smo dotočili pitno vodo in se okoli 9.00 odpeljali. Približno ob 11.00 smo prečkali reko Ren in prišli v Francijo. Po krajšem motoviljenju in kreganju z navigacijo, smo se usmerili na avtocesto in jo v enem kosu, s krajšimi postanki za šoferja, prevozili.
Opazil sem, da navigacija (Garmin Mobile XT) v Franciji deluje zelo čudno. Nekatere ceste so izjemno favorizirane in te navigacija neprestano usmerja nanje. Zaradi tega sem dvakrat krepko zagreznil in izgubil precej časa. Prvič ob prihodu v Francijo, ko sem želel voziti po neplačljivih cestah. Kmalu bi pristali v Belgiji. Drugič pa ob povratku domov, ko sem želel peljati mimo Nancya, pa me je navigacija hotela peljati spet skozi Belgijo. Groza. Najbolje je na relaciji uporabljati zemljevid in spremljati oznake cest (zelo logično označene), v bližini cilja pa vključiti navigacijo.
Med vožnjo smo opazovali pokrajino: polja kjer so pravkar poželi žito, pašnike, vetrnice in mesta, ki so bežala mimo nas. V pokrajini šampanjca nismo videli nobenega vinograda. Upam, da imajo trse zasajene bolj proti vzhodu, proti belgijski meji.
Na naš cilj, PZA Aire de Camping-car, Le Treport (GPS: 50,05944 1,38917; 6,50 € za AD za 24 ur s komunalnimi storitvami) smo prispeli pozno zvečer (22:40). Ker je bilo parkirišče nabito polno, smo se stisnili ob pločnik med druge in se spravili spat.
2. 8. 2008 (210 km)
Zjutraj sem AD najprej prestavil v boks, ker so se nekateri odpeljali že zelo zgodaj in priključil elektriko. Čez nekaj minut mi je bilo jasno, zakaj so se nekateri odpravili na pot zgodaj. Okoli 8.30 je namreč prišla pobiralka denarja in nam zaračunala 24 urni postanek.
Tako smo brez slabe vesti pred odhodom uredili še vse komunalne zadevščine. Treba bo kupiti običajno zalivalko za rože in točenje vode v rezervoar ne bo več problematično. Točenje vode je bil pravi podvig saj pipa ni imela navoja za cev. Tako smo se pač morali znajti.
Po hitrem zajtrku smo se najprej odpravimo na ogled klifov in pristanišča. Za nas, ki smo se do sedaj potikali predvsem po Sredozemlju, je bilo najzanimivejše pristanišče, ki se je nahajalo v ustju reke.
Barke so se v morje prebijajo skozi zapornice, s katerimi premagajo razliko med nivojem morja in vode v pristanišču. Bibavica je zelo velika. Po moji oceni okoli 5 metrov. Boljša četrtina :) pa je občudovala rože in urejeno okolico. Ogledali smo si tudi ribarnico.
Okoli poldneva smo se naložili v AD in se odpravili v Etretat. Tudi tu smo si ogledali klife, ki se raztezajo na obeh straneh mesta. Na zahodnega smo se povzpeli in uživali v prelepem razgledu.
Zanimivi so tudi galebi, ki imajo gnezdišča na klifih. Nad in med obiskovalci zganjajo letalske umetnije. Poleg tega pa se radi nastavljajo fotoaparatom.
Pot smo nadaljevali mimo Le Havra in Sieno prečkali preko mosta Point de Normadie (5 €), največjega visečega mostu v Evropi. Slike povedo vse.
Dan smo zaključili v kraju Dives Sur Mar, kjer smo prvič prespali na "divjaku". Med iskanjem postajališča sem zagledal že nekaj parkiranih AD in se spomnil, da je v Franciji možno spati povsod, kjer ni posebej prepovedano. Namestili smo se slab meter od roba pomola. Od pomola pa do morja je vsaj 5 metrov.
Po hitri večerji smo se odpravili na sprehod po pristanišču in marini. Vode v zalivu ni bilo niti za seme. Med sprehodom smo opazili, da se je nivo morja začel dvigati. Prihajala je plima. Slik, ko je bil zaliv polno vode, mi zaradi pomanjkanja svetlobe, ni uspelo narediti.
3. 8. 2008 (203 km)
Ta dan smo namenili zgodovini. Na vrsti je bil dan D. Začeli smo z ogledom obale Sword. Ogled znamenitosti smo nadaljevali na ameriškem pokopališču in plaži Omaha.
Zatem smo si ogledali še Pointe Du Hoc. S tega klifa so Nemci zadali največje izgube ameriški vojski, ki se izkrcavala na obali Omaha. Zanimiv in poučen sprehod v zgodovino.
Pot smo nadaljevali na jug do Mont St Michela, kjer smo se ustavili na postajališču Camping Mont St Michel (GPS: N48.61365 W1.50777; 8€ za 24 ur). Pred spanjem smo odšli še na sprehod proti znamenitemu otočku. Zaradi dežja smo se premočeni predčasno vrnili v AD. Naknadno smo izvedeli, da je severno divjalo pravo neurje.
4. 8. 2008 (353 km)
Zjutraj je sledil ogled otoka, v bistvu majhnega mesteca, ki se tlači okrog samostana. Ob našem prihodu je bila plima najvišja. Zato je bil otok res otok, ko smo odhajali, se je pa že spremenil v del celine. Ogledali smo si enega izmed muzejev na otoku (Zgodovinski muzej; odrasli 8 €, otroci 4,50 €). Muzej me je razočaral. Premalo za veliko denarja. Na ogled je bilo 6 sob, v vsaki pa je nekaj eksponatov. Spet smo spoznali, da pri nas ne znamo prodajati znamenitosti.
Pogled na poplavljeno parkirišče ni prijeten, vendar nobenega avta ni zalilo morje. Pred parkiriščem so redarji in table z obvestili, kdaj setu lahko parkira (samo ob oseki). Ob koncu plime očistijo parkirišče in ga napolnijo s pločevino (seveda za ustrezen znesek).
Pot smo nadaljevali do Fougeresa, kjer smo si ogledali grad. Vmes smo, v neposredni bližini Mont St Mishela, odkrili še mlin na veter. Z vzpetine je zelo lep razgled na okolico.
Grad v Fougeres je iz enakega obdobja kot naš Celjski grad in je v malenkost boljšem stanju. Preiskali smo vse stolpe in obzidja. Zelo prijeten sprehod.
Fougeres smo zapustimo pred 18. uro. Odpeljali smo se proti Parizu, natančneje v Versailles, kjer smo želeli prespati v kampu. Prišli smo ob 23:30 in našli zaprta vrata. Utaborili smo se kar pred vhodom v kamp.
5. 8. 2008 (237 km)
V Versaillesu smo si želeli ogledati samo vrt in smo debelo uro iskali parkirišče v okolici parka. Prvič sem bil razočaran nad Francozi oz. komercialnem turizmom. V celem Vresaillesu (v bližini dvorca in parka) ni bilo parkirišča namenjenega AD. Končno smo odkrili ulico (GPS: N48.80996 E2.12099) v neposredni bližini stranskega vhoda v park (ogled parka je zastonj!). "Stražarko" pri vhodu povprašamo, ali lahko z AD parkiramo v ulici oz. v plačljivi coni? Dobili smo pritrdilen odgovor. Na avtomatu zapravim 2 € za 2 uri parkiranja in že smo hiteli na ogled.
Pot smo nadaljevali proti Givernyju, kjer se je rodil in deloval Claude Monet. Vrt je še mene navdušil. Manj pa sem bil navdušen nad potjo do Givernya. Na enem izmed križišč sem "padel" v obcestni jarek. Nesramno je zaropotalo in vse stvari, ki niso bile pritrjene ali v predalih, je pometalo po bivalnem delu. Razen povišanega pritiska in grdih pogledov, ni bilo večjih posledic.
Park znanega slikarja je zelo lep in tudi tiste, ki niso najbolj navdušeni nad vrtovi, ne pusti hladne. Seveda ogled vrta ni zastonj (odrasli 4 €, otroci 3 €).
Dan smo zaključili v kampu Campix v Saint-Leu-D'Esserent (GPS: N49.21644 E2.41710; odrasli: 5,50 €, parcela: 5,50 €, elektrika 3,50 €). Koordinate, ki so navedene, niso koordinate kampa ampak križišča, kjer je potrebno zaviti in se držati smerokazov. Kamp je prijeten in lastnik je zelo prijazen. Odlično govori angleško. Ker smo naslednji dan nameravali obiskati Parc Asterix, nam je svetoval naj vstopnico kupimo pri njemu (karta za štiri osebe je bila 99 €). Naslednji dan sem se prepričal, da je imel prav.
6. 8. 2008 (110 km)
Malo pred 10. uro smo se odpravili proti parku. Navigacija me je vodila do parka s severne smeri po avtocesti. Najprej sem bil presneto jezen, ko sem prišel do cestnine (2,60 €) tik pred izvozom za park. Pomiril sem se, ko sem zagledal čisto avstrijski zastoj, ki se je nabral na nasprotni strani (iz smeri Pariza ni cestnine). Gneča se je naredila že med parkiranjem. Ob pogledu na cenik pri vhodu sem ponovno dobil prijeten občutek (odrasli 39 €, otroci 27 €). Zaradi predhodnega nakupa smo prihranili 55€. :)
Park ima precej atrakcij, vse seveda na temo Asterix & Obelix & company. Slike v albumo povedo vse.
Park zapirajo ob 19. uri. S parkirišča smo se odpravili ob 19:30, smer kamp Bois de Boulogne. Med potjo smo opazovali utrip velemesta. Za fanta je bilo to novo doživetje.
Ob prihodu v kamp pa hladen tuš. Že pred zapornico so nas odslovili, ker je kamp poln. Kriza. Kam pa sedaj? Za naslednji dan smo planirali ogled Pariza. Na recepciji smo izvedeli, da je na drugi strani Pariza še en kamp (Pariz Est.) V nobenem vodniku, ki smo jih imeli s seboj, ga ni bilo.
Pred kamp (GPS: N48.82935 E2.47685; 2 osebi, AD in komunala: 26,50 €, dodatna odrasla oseba: 6,50 € ) smo prispeli ob 21:40.
Ker ta kamp pri nas ni poznan, še nekaj podatkov. Kamp (Camping de Paris-Est; http://www.campingparis.fr) se nahaja jugovzhodno od Pariza in se nahaja v tretji coni pariškega javnega prevoza (RER, metro, BUS). V poletnih mesecih je kamp povezan s postajo RER-a z redno avtobusno linijo. V kampu sta tudi trgovina in restavracija.
7. 8. 2008 (0 km)
Zbudili smo se v deževno jutro. Kljub temu smo se odpravimo na avtobusno postajo. V recepciji kampa smo kupilikarte za RER in metro (Paris Visite, 8,50 € za 1, 2 in 3 cono za en dan). Ponujajo tudi vstopnice za obisk obeh zabaviščnih parkov (Parc Asterix in Disneyland Paris).
Z avtobusom in RAR smo bili v središču Pariza v dobrih 30 minutah. Prestavili se na metro številka 1 in se na površje vrnenili pri Trocaderu. Odprl se nam je lep pogled na Eifflov stolp. Ker je za dvigala gneča, smo se do druge etaže odpravili peš, od tam pa z dvigalom do vrha. Ker je dež ponehal, se je odprl lep razgled na okolico. Super.
Peš smo se odpravili do slavoloka Zmage in trga Concord. Pot smo nadaljevali z metrojem do Montmartra. Ogledali smo si baziliko Sacre Coeur. Zatem smo se vrnili na Rue de Rivoli in se sprehodili do postaje Chatelet, kjer smo se vkrcali na RAR, ki nas je zapeljal do Joinville le Point. Presedeli smo na avtobus in se vrnili v kamp.
Po dolgem sprehodu smo bili prijetno utrujeni. Ugotovili smo, da bi morali za "natančen" ogled Pariza nameniti vsaj pet do sedem dni. Mogoče kdaj kasneje.
8. 8. 2008 (780 km)
Zjutraj smo smer naravnali proti domu (odhod 10:00). Spet sem izgubil precej časa, ker nisem preveril, kam me navigacija vodi. Malo sem se lovil po ozkih ulicah in porabil slabo uro, da sem se znašel na cesti proti Nancyu.
Ko sem se enkrat znašel na pravi cesti je pot tekla lepo in hitro. Tik pred prestopom francosko nemške meje smo naleteli na prvi slovenski avtodom, ki je bil parkiran na počivališču v nasprotni strani. Mejo smo prestopili ob 19. uri. Edina posebnost je bil le hud naliv, ki smo ga doživeli med potjo.
Pot po Nemčiji smo nadaljevali po avtocesti. V okolici Stuttgarta je v vetrobransko steklo priletelo kamenje izpod koles tovornjaka, ki je vozil pred nami. Trenutek šoka in poškodovano steklo. Na srečo se steklo ni razbilo. Naslednji šok sem doživel, ko sem zaslišal ležaj na sprednjem levem kolesu. Očitno bo potreben servis. :(
Malo po 23. uri smo se ustavili na postajališču pred Münchnom v kraju Sulzemoos (GPS: N48.28252 E11.26247). Počivališče je na dvorišču gromozanske trgovine z avtodomovi (http://www.glueck-freizeitmarkt.de/). Prenočevanje je zastonj, kot tudi uporaba sanitarij. Videl sem tudi možnost elektrike in opravljanja komunalnih zadev.
9. 8. 2008 (509 km)
Zjutraj sem si ogledal postajališče, bolje manjši del parkirišča pred trgovino. Ogromno razstavljenih avtodomov. Po zajtrku smo se odpravili proti domu. Navigacija je spet delovala pravilno. Pot nas je vodila mimo Münchna in Salzburga do zastoja pred tuneli. Grrrrr. To pot smo čakali točno 3 ure. Kljub temu smo prišli skozi karavanški predor v Slovenijo ob 16:30, domov pa malo po 19. uri.
---
Za zaključek:
Super in enkratno. Ker nismo imeli v načrtu obiskovanja muzejev, sta bila pot in čas solidno načrtovana.
---
Še nekaj številk:
Obdobje: 31. 7. 2008 - 9. 8. 2008
Razdalja: 3918 km
Cestnine: 61,20 € (F), 33,20 € (A) = 103,40 €
Nočitve, PZA: 133,10 €
Ogledi, vstopnine: 180,10 €
Gorivo: okoli 600,00€
31 julij 2008
Morje
album slik
Pa smo opravili tudi to formalnost. :)
Na morje k južnim sosedom smo se odpravili 16. julija. Naš prvi cilj (za obujanje spominov) je bil naš stari kamp v Ninu - Zaton. Namerno sem načrtoval prihod po 22. uri, ker sem računal, da bomo prespali pred kampom in se zjutraj za nekaj dni namestili. Pa sem delal račun brez krčmarja. Kamp je bil nabito poln (vseh 1500 parcel!!) in receptor nam ni dovolil prespati na parkirišču pred kampom.
Zaradi tega smo odropotali naprej do kampa Oaza mira v Dragah. Malo pred polnočjo zaspimo pred vhodom v kamp. Zjutraj najprej doživim presenečenje ob pogledu na CCI kartico. V Zatonu so mi vrnili napačno kartico. Receptorki se lahko zahvalim, da se mi ni bilo potrebno vračati nazaj v Zaton (hrvaška pošta je prenesla dve pismi več).
Tudi Oaza mira je bil zelo poln, vendar smo še našli parcelo, da smo se lahko namestili. In začeli smo uživati!
V petek proti večeru so nas obiskali sosedje (Borut in družina). Malo čveka, malo pijače, malo hrane in popoldan se je prevesil v noč. V soboto zjutraj me presenetita forumaša Samo in Goran. V kampu so se ustavili med potjo na jug. Marinka in Dušan pa sta se najavila na obisk za ponedeljek. S seboj sta prinesla ribe in žar je bil spet v uporabi. :)
V torek se odločimo, da je čas za premik v naslednji kamp. K tej odločitvi je tudi botrovalo dejstvo, da se je vreme sfižilo. Pričela je pihati burja in morje je se shladilo. V sredo spakiramo stvari v avtodom in dobimo še zadnji obisk :). Pri nas se je oglasil Jani z družino.
Ob 11. uri se odpravimo najprej na slapove Krke. Lepo. Popoldan pa se odpravimo v smeri Primoštena. Vmes iščemo kampe. Ampak! Nič nam ni bilo všeč ali pa je bil kamp že poln. Tako nas pot pripelje do Trogirja. Brrrr. Tudi nič. Prespimo pred kampom in se zjutraj (v četrtek) odpravimo nazaj na sever.
Po iskanju mesta za zadnje dni dopusta na Jadranu smo prišli do Privlake kjer smo našli mali kamp Nina. Avtodom postavimo v senco dveh mogočnih oljk. Do plitvega zaliva imamo okoli 15 metrov. In spet na uživancijo. :)
V ponedeljek, 28. 7., se pa počasi odpravimo domov. Pot nas je peljala po ovinkasti cesti pod Velebitom (nikoli več). Seveda se ustavimo še v Ljubljani na kavi. Domov smo prišli pozno popoldan.
"Ležalni" dopust je bil kratek in le uvod v bolj aktivni dopust. O tem pa več, ko se vrnemo.
Pa smo opravili tudi to formalnost. :)
Na morje k južnim sosedom smo se odpravili 16. julija. Naš prvi cilj (za obujanje spominov) je bil naš stari kamp v Ninu - Zaton. Namerno sem načrtoval prihod po 22. uri, ker sem računal, da bomo prespali pred kampom in se zjutraj za nekaj dni namestili. Pa sem delal račun brez krčmarja. Kamp je bil nabito poln (vseh 1500 parcel!!) in receptor nam ni dovolil prespati na parkirišču pred kampom.
Zaradi tega smo odropotali naprej do kampa Oaza mira v Dragah. Malo pred polnočjo zaspimo pred vhodom v kamp. Zjutraj najprej doživim presenečenje ob pogledu na CCI kartico. V Zatonu so mi vrnili napačno kartico. Receptorki se lahko zahvalim, da se mi ni bilo potrebno vračati nazaj v Zaton (hrvaška pošta je prenesla dve pismi več).
Tudi Oaza mira je bil zelo poln, vendar smo še našli parcelo, da smo se lahko namestili. In začeli smo uživati!
V petek proti večeru so nas obiskali sosedje (Borut in družina). Malo čveka, malo pijače, malo hrane in popoldan se je prevesil v noč. V soboto zjutraj me presenetita forumaša Samo in Goran. V kampu so se ustavili med potjo na jug. Marinka in Dušan pa sta se najavila na obisk za ponedeljek. S seboj sta prinesla ribe in žar je bil spet v uporabi. :)
V torek se odločimo, da je čas za premik v naslednji kamp. K tej odločitvi je tudi botrovalo dejstvo, da se je vreme sfižilo. Pričela je pihati burja in morje je se shladilo. V sredo spakiramo stvari v avtodom in dobimo še zadnji obisk :). Pri nas se je oglasil Jani z družino.
Ob 11. uri se odpravimo najprej na slapove Krke. Lepo. Popoldan pa se odpravimo v smeri Primoštena. Vmes iščemo kampe. Ampak! Nič nam ni bilo všeč ali pa je bil kamp že poln. Tako nas pot pripelje do Trogirja. Brrrr. Tudi nič. Prespimo pred kampom in se zjutraj (v četrtek) odpravimo nazaj na sever.
Po iskanju mesta za zadnje dni dopusta na Jadranu smo prišli do Privlake kjer smo našli mali kamp Nina. Avtodom postavimo v senco dveh mogočnih oljk. Do plitvega zaliva imamo okoli 15 metrov. In spet na uživancijo. :)
V ponedeljek, 28. 7., se pa počasi odpravimo domov. Pot nas je peljala po ovinkasti cesti pod Velebitom (nikoli več). Seveda se ustavimo še v Ljubljani na kavi. Domov smo prišli pozno popoldan.
"Ležalni" dopust je bil kratek in le uvod v bolj aktivni dopust. O tem pa več, ko se vrnemo.
15 junij 2008
Brez cilja po Prekmurju in Goričkem
14. 6. 2008 (233 km)
Zadnjih nekaj tednov (tudi sobot) je bilo v službi precej napornih. Želel sem si samo počitka in miru. Vremenska napoved je obetala bolj normalno vreme v SV Slovenije in tako sem GPS nastavil koordinate tenis igrišča v Kuzmi (46.83538 16.07724).
Od doma smo odšli ob 8.40. Pot nas je vodila skozi Maribor (natočili gorivo za AD in naš hladilnik), delčku nove avtoceste, Gornjo Radgono, Radence in Cankove do Kuzme. Meje, ki bi skrajšala pot za nekaj kilometrov, smo se izognili zaradi začasne uvedbe mejnega nadzora - nogomet je vsega kriv.
Tenis prostor je sicer lep, ampak je vtis pokvarilo sosednje gradbišče. Odločili smo se, da si kosilo pripravimo v naravi. Odropotali smo naprej. V Ženavljih odkrijemo informacijsko tablo z opisom Lenarčičevega mlina. Cilj za kosilo je bil izbran. Po motoviljenju po ozkih cestah in že ožjih kolovozih najdemo prostor kjer smo se ustavili.
Pripravim žar in kosilo je bilo pripravljeno. Vmes se prikaže še sonce. Po kosilu se odpravimo na krajši sprehod na katerem smo odkrili, da smo se prehitro ustavili. AD premaknem na pravo lokacijo (46.84850 16.18056), kjer smo malce polenarili in se naužili okolice. Na travniku je mogoče pripraviti piknik za manjšo družbo, v neposredni bližini mlina pa so tudi otroška igrala (mogoče koga še to zanima).
Popoldan (ob 16. uri) se odločimo, da bomo prespali pri Bukovniškem jezeru (blizu kraja Dobrovnik). Ob prihodu ugotovimo, da z ogledom in morebitnim spanjem ne bo nič. V soboto so pripravili krajevni praznik, ki so ga popestrili z raznimi dejavnosti (tudi tek okoli jezera). Ker je potrebno nekje prespati (pri jezeru pa ne bilo mira) smo se odpeljali naprej.
Odpeljali smo se do Lendave (spanje pred kampom mi ni dišalo in smo se odpravili naprej), mimo Hotize do Velike Polane. Tu sem zagledal Ranč Vermida (46.56756 16.34198). Okolica mi je bila simpatična in sem v gostišču povprašal ali nam dovolijo prespati. Odgovor je bil za nas ugoden (na dvorišču, brez plačila). Naslednje jutro sem izvedel, da želijo pripraviti postajališče za AD.
Končno pride čas, da preizkusim delovanje TV na računalniku. Zadeva deluje. In kaj smo gledali. Ja fuzbal, če smo pa trije fantje pri hiši.
15. 6. 2008 (198 km)
Zjutraj najprej naredim premik AD na mesto za zajtrk (nekaj jih je še spalo). Ker si še vedno želimo ogledati Bukovniško jezero se ustavimo ob cesti, ki vodi od Črenšovcev do Dobrovnika.
Očitno z Bukovniškim jezerom nimamo sreče. V nedeljo so imeli pa verski obred (sv. mašo Vidovo Proščenje). Razočarani se odpravimo na parkirišče pri Termah 3000, ki jih še nismo obiskali. Ogledali smo si okolico in kamp. Novih pridobitev bazenskega kompleksa nismo testirali, ker obiska ni bilo v načrtu. Zagotovo pa bomo bazene in tobogane obiskali. Mladina pritiska. :)
Ker je dan sončen in spet želim testirati zunanji priklop za plin, se za kosilo odpravimo proti Ptuju. Pot nas pelje mimo Ljutomera (pademo v nor obvoz) in Ormoža do Markovcev, kjer parkiram ob rokavu Drave (kanal za HE Formin). Po kosilu nas sonce obilno razvaja in vsaj starejši polovici potnikov se ne ljubi domov (čaka delo).
Ob 16. uri se odpravimo domov. Odločim se običajne cestem, ker sem si zaželel obuditi spomin na staro cesto do Celja. Ob 17.10 zaključimo precej nenavaden izlet po Prekmurju in Goričkem.
Zadnjih nekaj tednov (tudi sobot) je bilo v službi precej napornih. Želel sem si samo počitka in miru. Vremenska napoved je obetala bolj normalno vreme v SV Slovenije in tako sem GPS nastavil koordinate tenis igrišča v Kuzmi (46.83538 16.07724).
Od doma smo odšli ob 8.40. Pot nas je vodila skozi Maribor (natočili gorivo za AD in naš hladilnik), delčku nove avtoceste, Gornjo Radgono, Radence in Cankove do Kuzme. Meje, ki bi skrajšala pot za nekaj kilometrov, smo se izognili zaradi začasne uvedbe mejnega nadzora - nogomet je vsega kriv.
Tenis prostor je sicer lep, ampak je vtis pokvarilo sosednje gradbišče. Odločili smo se, da si kosilo pripravimo v naravi. Odropotali smo naprej. V Ženavljih odkrijemo informacijsko tablo z opisom Lenarčičevega mlina. Cilj za kosilo je bil izbran. Po motoviljenju po ozkih cestah in že ožjih kolovozih najdemo prostor kjer smo se ustavili.
Pripravim žar in kosilo je bilo pripravljeno. Vmes se prikaže še sonce. Po kosilu se odpravimo na krajši sprehod na katerem smo odkrili, da smo se prehitro ustavili. AD premaknem na pravo lokacijo (46.84850 16.18056), kjer smo malce polenarili in se naužili okolice. Na travniku je mogoče pripraviti piknik za manjšo družbo, v neposredni bližini mlina pa so tudi otroška igrala (mogoče koga še to zanima).
Popoldan (ob 16. uri) se odločimo, da bomo prespali pri Bukovniškem jezeru (blizu kraja Dobrovnik). Ob prihodu ugotovimo, da z ogledom in morebitnim spanjem ne bo nič. V soboto so pripravili krajevni praznik, ki so ga popestrili z raznimi dejavnosti (tudi tek okoli jezera). Ker je potrebno nekje prespati (pri jezeru pa ne bilo mira) smo se odpeljali naprej.
Odpeljali smo se do Lendave (spanje pred kampom mi ni dišalo in smo se odpravili naprej), mimo Hotize do Velike Polane. Tu sem zagledal Ranč Vermida (46.56756 16.34198). Okolica mi je bila simpatična in sem v gostišču povprašal ali nam dovolijo prespati. Odgovor je bil za nas ugoden (na dvorišču, brez plačila). Naslednje jutro sem izvedel, da želijo pripraviti postajališče za AD.
Končno pride čas, da preizkusim delovanje TV na računalniku. Zadeva deluje. In kaj smo gledali. Ja fuzbal, če smo pa trije fantje pri hiši.
15. 6. 2008 (198 km)
Zjutraj najprej naredim premik AD na mesto za zajtrk (nekaj jih je še spalo). Ker si še vedno želimo ogledati Bukovniško jezero se ustavimo ob cesti, ki vodi od Črenšovcev do Dobrovnika.
Očitno z Bukovniškim jezerom nimamo sreče. V nedeljo so imeli pa verski obred (sv. mašo Vidovo Proščenje). Razočarani se odpravimo na parkirišče pri Termah 3000, ki jih še nismo obiskali. Ogledali smo si okolico in kamp. Novih pridobitev bazenskega kompleksa nismo testirali, ker obiska ni bilo v načrtu. Zagotovo pa bomo bazene in tobogane obiskali. Mladina pritiska. :)
Ker je dan sončen in spet želim testirati zunanji priklop za plin, se za kosilo odpravimo proti Ptuju. Pot nas pelje mimo Ljutomera (pademo v nor obvoz) in Ormoža do Markovcev, kjer parkiram ob rokavu Drave (kanal za HE Formin). Po kosilu nas sonce obilno razvaja in vsaj starejši polovici potnikov se ne ljubi domov (čaka delo).
Ob 16. uri se odpravimo domov. Odločim se običajne cestem, ker sem si zaželel obuditi spomin na staro cesto do Celja. Ob 17.10 zaključimo precej nenavaden izlet po Prekmurju in Goričkem.
30 maj 2008
Majska opravila
V maju sem opravil dve domači opravili.
Zračenje
Za boljše zračenje avtodoma sem se odločil, da v strešno okno vgradim dodaten ventilator. Še kratek postopek (slike):
Plinski priključek
Na naslednje domače opravilo pa sem povabil kolega, ki se bolje spozna na plinske inštalacije. Želel sem enostavno priključevanje plinskega žara, takšno da ni potrebe po prenašanju jeklenke ali zelo dolgi priključni cevi. V katalogu z AD opremo sem opazil omarico v kateri zunanji plinski priključek. In ideja je zaživela.
Vse potrebno sem kupil pri trgovcih (nekaj v A in nekaj pri Glavanu v Celju):
Postopek dela (slike so v galeriji):
Zračenje
Za boljše zračenje avtodoma sem se odločil, da v strešno okno vgradim dodaten ventilator. Še kratek postopek (slike):
- nakup pravilnega ventilatorskega vložka (v mojem primeru za okno Omnistor), dobil sem ga pri Glavanu v Celju
- odstranjevanje komarnika
- vstavljanje vložka z ventilatorjem in vijačenje
- iskanje primernega priključka za elektriko in vezava
- test delovanja
Plinski priključek
Na naslednje domače opravilo pa sem povabil kolega, ki se bolje spozna na plinske inštalacije. Želel sem enostavno priključevanje plinskega žara, takšno da ni potrebe po prenašanju jeklenke ali zelo dolgi priključni cevi. V katalogu z AD opremo sem opazil omarico v kateri zunanji plinski priključek. In ideja je zaživela.
Vse potrebno sem kupil pri trgovcih (nekaj v A in nekaj pri Glavanu v Celju):
- dodatni varnostni ventil, ki ga lahko namestim na obstoječe varnostne ventile
- cev od dodatnega ventila do zunanjega priključka
- omarico s ključem in hitro spojnim priključkom
- cev s hitro spojnim priključkom in ustreznim navojem za žar
- tesnila in še kakšno malenkost
Postopek dela (slike so v galeriji):
- določanje mesta za omarico
- vrtanje glavne luknje (10 mm) skozi celo steno (najbolj boleč del postopka - nova luknja v AD)
- vrtanje manjših lukenj na obodu
- piljenje robov in odstranjevanje izolacije (slika 1 in 2)
- nameščanje ohišja (3, 4)
- dodajanje novega varnostnega ventila (slike: 5, 6, 7) (Mojstri pri Adriji so "blendo" tako močno privili, da sva morala s kolegom vse razstaviti in dodatni ventil priviti izven AD. Seveda je sledilo ponovno priključevanje vseh cevi nazaj na varnostne ventile.)
- priključevanje gumijastega podaljška na omarico (slika 8 )
- testiranje tesnjenja (Sledi pregled plinske inštalacije na pooblaščenem servisu.)
- testiranje žara na novem priključku (slika 9)
04 maj 2008
Potepanje po Italiji - Toscana
26. 4. 2008 (573 km)
Z jutranjim odhodom nismo pretiravali, iz Celja smo odšli ob 8:15. Prvi postanek smo imeli v Ljubljani, prevzeti smo morali nalepko Fattore Amico in spiti jutranjo kavo.
Pot smo nadaljevali po vipavski dolini in še v Slovenji nahranili našo gajbico. Gorivo je pri nas cenejše. Ugotovim, da je za porabo in počutje najboljša hitrost okoli 95 km/h.
Pot nas pelje mimo Benetk, Padove in Ferrare do Firenc. V kamp prispemo ob 16:30. Prevozil pa smo 573 km.
Karmen na hitro pripravi dobrote za pod zob. Odločimo se, da gremo na pozno popoldanski ogled Firenc. Sprehodimo se preko mostu Ponte Veccio in skozi Galleria Uffizi do trga Piazza della Signoria. Sledi ogled kipov, ki so razstavljeni na trgu. Pot nadaljujem do katedrale Duomo. Med potjo opazujemo ljudi: cestne trgovce, žive kipe, ulične glasbenike ...
Z mrakom se vrnemo v kamp. Pademo na knjige, pisanje poročila, pa postelje tudi že kličejo.
27. 4. 2008 (79 km)
Zjutraj se odločimo, da gremo naprej. Po poznem zajtrku, plačilu kampa in komunalnih storitvah zapustimo kamp ob 10:45. GPS nastavim na San Gimignano. Pričaka nas GNEČA. Naredimo dva kroga in obupamo. Odpeljemo se nekaj kilometrov vstran in v miru preučim zemljevide in priročnike.
Ker se je približal čas kosila se odpravimo na bližnjo kmetijo, ki je vpisana v Fattore Amico. Po krajšem motoviljenj in napačnih naslovih v navigacijo, le prispemo na cilj. Na tej kmetiji smo drugi gostje v njihovi zgodovini (prva, par iz GB, sta prišla malo pred nami; imela sta podobne težave z navigacijo).
Okolje je prijetno in mirno. Popoldanski počitek se prileže in obisk San Gimignana prestavimo na naslednji dan. Privoščimo si sprehod in družinske aktivnosti (knjige, karte...), ki jih v običajnem delovniku zanemarjamo.
28. 4. 2008 (149 km)
Po jutranjem obredu ob 9:00 odidemo s kmetije. Gostitelji so precej nespretni, niti domačih pridelkov ne ponudijo.
Ob prihodu v San Gimignano želim parkirati kar ob cesti, ampak nas mestna policistka odpelje na zasilno parkirišče v bližini PZA. Ob 9:30 parkiram in na vrsti je ogled kraja, najboljši sladoled na svetu, postopanje po obzidju in podobno.
Ob 11:45 odrinemo proti Sieni. Na parkirišče (rosa gps) prispemo ob 12:30. Spet je na vrsti hoja. Siena je vredna ogleda.
Ob 16:30 odrinemo proti Cecini v kamp Mareblu (sprejemajo Camping Cheque). Cesta je ovinkasta in gor in dol. Iz Cecine do kampa je zelo nizek podvoz 3 m v obliki oboka. Vseeno zapeljem po sredini, stisnem zobe in vse je ok. V kamp prispemo ob 18:30 precej zdelani po intenzivnem sprehajanju in ovinkasti cesti.
29. 4. 2008 (372 km)
Zbudi nas dež. Odločamo se ali naprej ali ostanemo še eno noč. Ker se vreme izboljša, se odločimo za odhod. Ob 11:40 odrinemo in v Piso prispemo ob 13:10 (pred Piso pademo v zastoj). Nič novega. Stolp še stoji, uvoženi delavci še kar prodajajo kramo, po travi je še vedno prepovedano hoditi.
Ob vrnitvi na parkirišče opazimo odhajajočega forumaša (žal ne vem imena, LJ tablice, Adria 660). Med kosilom se odločimo za premik proti Veroni. Med vožnjo (odhod ob 16:10) Jan poišče kmetijo kjer bomo prespali. Koordinate v Fattore Amico so čisto preč. Med motoviljenjem po kolovozu zvijem nosilec za kolo.
Spet nas prijazni domačin reši in s svojim avtom vodi do našega cilja (prihod 20:20).
Sledi običajni večerni obred.
30. 4. 2008 (53 km)
Po mirni noči se odločimo za ogled safari parka (pravi naziv: Parco natura viva). Pred 10:00 uro odrinemo s kmetije (žal so domači odsotni, da bi sklenili poslovni dogovor; si pa vseeno ogledam vinsko klet) in vmes naletimo na PZA (gps: N45,38917 E10,69278), kjer uredimo komunalne zadeve za 3€ (samoprispevek).
Odpeljemo se do Peschiera del Garda, kjer nam črpalkar iz Makedonije razloži kako do safari parka. Malo pred 12:00 uro smo prišli v park in zapeljali med živalmi. Sledil je še ogled običajnega živalskega vrta. Presenetila nas je urejenost in čistoča. Ogled parka priporočam. Mi smo tako razbili monotonost ogledovanja fasad.
Ker se nam ne mudi domov, se odločimo za bivakiranje na PZA v mestu Garda (12€ s komunalo za 24 ur) kamor prispemo ob 17:15. Sledi še sprehod ob obali in zasedba kavarnice. Cene so veliko bolj znosne kot v Toscani.
1. 5. 2008 (467 km)
Zjutraj ponovimo sprehod ob obali jezera in napravimo še nekaj slik. Ker nimamo več posebnega cilja se opoldan odločimo za pot domov.
Ustavimo se še na slovenski kmetiji, ki je vpisana v Fattore Amico (koordinate so točne), kjer odkrijemo pravi PZA za 8 AD. Tukaj lahko končno kupim nekaj rdečega in tudi belega. Na kmetiji Saksida so zelo prijazni in se bomo pri njih še oglasili, ko se bomo potepali po teh krajih.
---
Album s slikami
Z jutranjim odhodom nismo pretiravali, iz Celja smo odšli ob 8:15. Prvi postanek smo imeli v Ljubljani, prevzeti smo morali nalepko Fattore Amico in spiti jutranjo kavo.
Pot smo nadaljevali po vipavski dolini in še v Slovenji nahranili našo gajbico. Gorivo je pri nas cenejše. Ugotovim, da je za porabo in počutje najboljša hitrost okoli 95 km/h.
Pot nas pelje mimo Benetk, Padove in Ferrare do Firenc. V kamp prispemo ob 16:30. Prevozil pa smo 573 km.
Karmen na hitro pripravi dobrote za pod zob. Odločimo se, da gremo na pozno popoldanski ogled Firenc. Sprehodimo se preko mostu Ponte Veccio in skozi Galleria Uffizi do trga Piazza della Signoria. Sledi ogled kipov, ki so razstavljeni na trgu. Pot nadaljujem do katedrale Duomo. Med potjo opazujemo ljudi: cestne trgovce, žive kipe, ulične glasbenike ...
Z mrakom se vrnemo v kamp. Pademo na knjige, pisanje poročila, pa postelje tudi že kličejo.
27. 4. 2008 (79 km)
Zjutraj se odločimo, da gremo naprej. Po poznem zajtrku, plačilu kampa in komunalnih storitvah zapustimo kamp ob 10:45. GPS nastavim na San Gimignano. Pričaka nas GNEČA. Naredimo dva kroga in obupamo. Odpeljemo se nekaj kilometrov vstran in v miru preučim zemljevide in priročnike.
Ker se je približal čas kosila se odpravimo na bližnjo kmetijo, ki je vpisana v Fattore Amico. Po krajšem motoviljenj in napačnih naslovih v navigacijo, le prispemo na cilj. Na tej kmetiji smo drugi gostje v njihovi zgodovini (prva, par iz GB, sta prišla malo pred nami; imela sta podobne težave z navigacijo).
Okolje je prijetno in mirno. Popoldanski počitek se prileže in obisk San Gimignana prestavimo na naslednji dan. Privoščimo si sprehod in družinske aktivnosti (knjige, karte...), ki jih v običajnem delovniku zanemarjamo.
28. 4. 2008 (149 km)
Po jutranjem obredu ob 9:00 odidemo s kmetije. Gostitelji so precej nespretni, niti domačih pridelkov ne ponudijo.
Ob prihodu v San Gimignano želim parkirati kar ob cesti, ampak nas mestna policistka odpelje na zasilno parkirišče v bližini PZA. Ob 9:30 parkiram in na vrsti je ogled kraja, najboljši sladoled na svetu, postopanje po obzidju in podobno.
Ob 11:45 odrinemo proti Sieni. Na parkirišče (rosa gps) prispemo ob 12:30. Spet je na vrsti hoja. Siena je vredna ogleda.
Ob 16:30 odrinemo proti Cecini v kamp Mareblu (sprejemajo Camping Cheque). Cesta je ovinkasta in gor in dol. Iz Cecine do kampa je zelo nizek podvoz 3 m v obliki oboka. Vseeno zapeljem po sredini, stisnem zobe in vse je ok. V kamp prispemo ob 18:30 precej zdelani po intenzivnem sprehajanju in ovinkasti cesti.
29. 4. 2008 (372 km)
Zbudi nas dež. Odločamo se ali naprej ali ostanemo še eno noč. Ker se vreme izboljša, se odločimo za odhod. Ob 11:40 odrinemo in v Piso prispemo ob 13:10 (pred Piso pademo v zastoj). Nič novega. Stolp še stoji, uvoženi delavci še kar prodajajo kramo, po travi je še vedno prepovedano hoditi.
Ob vrnitvi na parkirišče opazimo odhajajočega forumaša (žal ne vem imena, LJ tablice, Adria 660). Med kosilom se odločimo za premik proti Veroni. Med vožnjo (odhod ob 16:10) Jan poišče kmetijo kjer bomo prespali. Koordinate v Fattore Amico so čisto preč. Med motoviljenjem po kolovozu zvijem nosilec za kolo.
Spet nas prijazni domačin reši in s svojim avtom vodi do našega cilja (prihod 20:20).
Sledi običajni večerni obred.
30. 4. 2008 (53 km)
Po mirni noči se odločimo za ogled safari parka (pravi naziv: Parco natura viva). Pred 10:00 uro odrinemo s kmetije (žal so domači odsotni, da bi sklenili poslovni dogovor; si pa vseeno ogledam vinsko klet) in vmes naletimo na PZA (gps: N45,38917 E10,69278), kjer uredimo komunalne zadeve za 3€ (samoprispevek).
Odpeljemo se do Peschiera del Garda, kjer nam črpalkar iz Makedonije razloži kako do safari parka. Malo pred 12:00 uro smo prišli v park in zapeljali med živalmi. Sledil je še ogled običajnega živalskega vrta. Presenetila nas je urejenost in čistoča. Ogled parka priporočam. Mi smo tako razbili monotonost ogledovanja fasad.
Ker se nam ne mudi domov, se odločimo za bivakiranje na PZA v mestu Garda (12€ s komunalo za 24 ur) kamor prispemo ob 17:15. Sledi še sprehod ob obali in zasedba kavarnice. Cene so veliko bolj znosne kot v Toscani.
1. 5. 2008 (467 km)
Zjutraj ponovimo sprehod ob obali jezera in napravimo še nekaj slik. Ker nimamo več posebnega cilja se opoldan odločimo za pot domov.
Ustavimo se še na slovenski kmetiji, ki je vpisana v Fattore Amico (koordinate so točne), kjer odkrijemo pravi PZA za 8 AD. Tukaj lahko končno kupim nekaj rdečega in tudi belega. Na kmetiji Saksida so zelo prijazni in se bomo pri njih še oglasili, ko se bomo potepali po teh krajih.
---
Album s slikami
20 april 2008
Rovinj - Vikend kar tako
11. 4. 2008
Po službenih obveznostih in pakiranju koles se ob 16.40 odpeljemo proti morju. Med vožnjo nas malo pere, malo sije sonce. Samo da megle ni, ki nas je na našem zadnjem potepanju po Istri pregnala nazaj domov.
Med potjo se ustavimo še v kampu Jezica in kupimo Camping Cheque. Pred recepcijo nas dohitita forumaša hcko-ta, tudi njun cilj je kamp Polari. Ker nisem pristaš konvojev (vožnje v skupini), se odpravimo naprej. Hcko-ta pa sprehodita še kužka, ki ga imata s seboj.
Kot po dogovoru, skupaj parkiramo v kampu ob 21. uri. Med parkiranjem zagledam še enega forumaša (RaGlaSi). Prvo srečanje v živo zabelimo s pogovorom in tekočimi dodatki. :)
Ker je začel naletavati rahel dež, se odpravimo v gajbice in k počitku.
12. 4. 2008
Zjutraj je vreme oblačno in na obzorju so težki oblaki. Kmalu se ulije in pada slabo uro. Okoli pol desete dež poneha in kmalu se prikaže sonce. Uredimo formalnosti v kampu in zatem odločimo poiskati prejšnje lastnike našega avtodoma. Preko SMS so sporočili da so prišli že prejšnji večer, vendar jih nismo našli.
Ker je vreme postajalo vedno lepše, se odločimo za kolesarjenje do Rovinja. Pot nas vodi ob obali skozi zelo lepo urejen gozd. Sledi ogled Rovinja in tržnice. Po sladoledu in pijači, se odpravimo nazaj po bližnjici in v kamp zelo hitro pridemo.
Naletimo na bivše lastnike, ki so prišli skupaj s prijatelji, in se zaklepetamo za nekaj ur. S Karmen "pozabiva", da sta najina fanta mogoče lačna. :)
Jan pokliče preko mobitela, da naju spomni na kosilo oz. načrtovan piknik. Pripravim žar in skupaj s hcko-ti pripravimo manjši piknik. Žar je preživel krst v tem letu.
V popoldanske toplem soncu se predamo lenarjenju in sprehodu ob obali. Odkrijemo šparglje, ki jih s Karmen navdušeno nabirava.
13. 4. 2008
Jutro je oblačno in nič privlačno. Nekaj časa postopamo po kampu, s Karmen se zapodiva še po dodatno porcijo špargljev. Ker vreme ne kaže nič lepše podobe, se odločimo za odhod.
Med vožnjo nas dohiti jasnina in spomnim se na Samove (forumaš rosa) "piknik place" ob obali. Ker smo blizu Červarja, se odpravimo na polotok, ki ga je Samo priporočil. Super prostor. Med kosilom nas greje sonce. Sledi se obvezen "popoldanski počitek" na toplem soncu.
Po počitku nadaljujemo pot domov. Oglasimo se še v Ljubljani pri babici in dediju na posladku. :) V zameno dobita šparglje. Domov prispemo zvečer.
---
Album s slikami
Po službenih obveznostih in pakiranju koles se ob 16.40 odpeljemo proti morju. Med vožnjo nas malo pere, malo sije sonce. Samo da megle ni, ki nas je na našem zadnjem potepanju po Istri pregnala nazaj domov.
Med potjo se ustavimo še v kampu Jezica in kupimo Camping Cheque. Pred recepcijo nas dohitita forumaša hcko-ta, tudi njun cilj je kamp Polari. Ker nisem pristaš konvojev (vožnje v skupini), se odpravimo naprej. Hcko-ta pa sprehodita še kužka, ki ga imata s seboj.
Kot po dogovoru, skupaj parkiramo v kampu ob 21. uri. Med parkiranjem zagledam še enega forumaša (RaGlaSi). Prvo srečanje v živo zabelimo s pogovorom in tekočimi dodatki. :)
Ker je začel naletavati rahel dež, se odpravimo v gajbice in k počitku.
12. 4. 2008
Zjutraj je vreme oblačno in na obzorju so težki oblaki. Kmalu se ulije in pada slabo uro. Okoli pol desete dež poneha in kmalu se prikaže sonce. Uredimo formalnosti v kampu in zatem odločimo poiskati prejšnje lastnike našega avtodoma. Preko SMS so sporočili da so prišli že prejšnji večer, vendar jih nismo našli.
Ker je vreme postajalo vedno lepše, se odločimo za kolesarjenje do Rovinja. Pot nas vodi ob obali skozi zelo lepo urejen gozd. Sledi ogled Rovinja in tržnice. Po sladoledu in pijači, se odpravimo nazaj po bližnjici in v kamp zelo hitro pridemo.
Naletimo na bivše lastnike, ki so prišli skupaj s prijatelji, in se zaklepetamo za nekaj ur. S Karmen "pozabiva", da sta najina fanta mogoče lačna. :)
Jan pokliče preko mobitela, da naju spomni na kosilo oz. načrtovan piknik. Pripravim žar in skupaj s hcko-ti pripravimo manjši piknik. Žar je preživel krst v tem letu.
V popoldanske toplem soncu se predamo lenarjenju in sprehodu ob obali. Odkrijemo šparglje, ki jih s Karmen navdušeno nabirava.
13. 4. 2008
Jutro je oblačno in nič privlačno. Nekaj časa postopamo po kampu, s Karmen se zapodiva še po dodatno porcijo špargljev. Ker vreme ne kaže nič lepše podobe, se odločimo za odhod.
Med vožnjo nas dohiti jasnina in spomnim se na Samove (forumaš rosa) "piknik place" ob obali. Ker smo blizu Červarja, se odpravimo na polotok, ki ga je Samo priporočil. Super prostor. Med kosilom nas greje sonce. Sledi se obvezen "popoldanski počitek" na toplem soncu.
Po počitku nadaljujemo pot domov. Oglasimo se še v Ljubljani pri babici in dediju na posladku. :) V zameno dobita šparglje. Domov prispemo zvečer.
---
Album s slikami
06 april 2008
Plesni vikend
Pretekli vikend (od 4. 4. 2008 do 6. 4. 2008) smo plesalci Plesnega Vala spet zaplesali na plesnem vikendu. Ponovno smo se zbrali v hotelu Histria pri Puli.
Obdelali smo tri plese: Jive, Salsa in Slowfox. Poleg tega pa smo vsako jutro skupinsko ogrevanje ali namakanje v bazenu. Seveda pa je bil tudi čas za druženje in klepet.
Slike so v moji spletni galeriji.
Obdelali smo tri plese: Jive, Salsa in Slowfox. Poleg tega pa smo vsako jutro skupinsko ogrevanje ali namakanje v bazenu. Seveda pa je bil tudi čas za druženje in klepet.
Slike so v moji spletni galeriji.
01 marec 2008
Avtoradio na bivalnem akumulatorju
Zaradi varovanja zagonskega akumulatorja in poslušanja avtoradia med postanki sem se odločil, da je potrebno narediti prevezavo avtoradia iz zagonskega akumulatorja na bivalnega.
Najprej je bilo potrebno razstaviti skoraj celotno armaturo in potegniti nov napajalni kabel. Kabel je ima tri vodnike: napajanje, zemlja in vzdrževanje spomina. Zemlja in vzdrževanje spomina sta vezana neposredno na bivalni akumulator (v mojem AD se nahaja pod sovoznikovim sedežem). Vodnik za vzdrževanje spomina je vezan preko varovalke. Napajanje pa je priključeno na nezaseden priključek na elektro bloku in omogoča nadzor napajanja preko glavne stikalne plošče.
Komentarje in slike pa si oglejte v fotogaleriji.
29 februar 2008
Istra ali "iskali sonce - našli meglo"
Za prvi letošnji izlet smo si izbrali potepanje po Istri. Ampak! Sonca ni bilo, le megla.
24. 2. 2008
Ob 11.00 smo odšli iz Celja. Ob 12.20 opravimo kratek postanek na Lomu za obisk trafike, sanitarij in hlajenje naše gajbice. V bližini je parkirišče za avtodomove, ki pa je obupnem stanju. Sliki v albumu povesta vse.
V Savudrijo pridemo ob 14.30. Katastrofa, sonce se skriva za meglo. Mi pa smo iskali sonce.
V Savudriji nisem opazil znakov za prepoved parkiranja. Pri svetilniku sta parkirana dva AD. Prenočili smo na "službeni" parceli, ker je nas pregnal zvok - sirena svetilnika (zaradi megle je oddajal zvočne signale tudi podnevi).
Po kosilu naredimo sprehod. Med sprehodom Karmen poskrbi za pomladno vzdušje v AD z nabranimi rožami. Po vrnitvi poslikam službene hiše, Karmen nabere regrat in ob 17.30 se skrijemo v avtodom. Sledi branje in igranje iger. Igramo Catan z najnovejšim dodatkom.
25. 2. 2008
Megla in še več megle. Ob 9.00 se odpravimo do Poreča - hotel Diamant, kjer presenetimo kolege. Po čveku in pijači nadaljujemo mimo Limskega kanala do Rovinja. V Limskem kanalu nas pozdravita veter in sonce.
Iz meglenega Rovinja nadaljujemo do kampa Colone pri Balah, ki ga je priporočil Samo. Ob vhodu nas pozdravi zapornica oziroma recepcija in "čuvajka", ki nam dovoli ogled. Pot lahko nadaljujemo v desni ali levi del kampa, odločimo se za levi del. Vse je zapuščeno in v megli. Brrr, hitro stran.
GPS naravnam na Kavran kamor pridemo ob 15.00. Celo pot do Kavrana nas spremlja sonce. Namestimo se pred vaško trgovino in iz boksa potegnem ležalnike. Končno se lahko nastavimo soncu.
Po poznem kosilu se odpravimo (15.50) na ogled mamine parcele. V začetku nas spremlja sonce, vendar nas kmalu zajame megla. Spet. Kasneje slišimo, da takšne megle ne pomnijo že več let. Na moje presenečenje je prikolica v solidnem stanju, parcela pa ni preveč zaraščena. Celo makadamska cesta je zadovoljiva. Vendar se z ADjem po njej ne bi peljal. Pa tudi obala ni najbolj privlačna - ni dostopa do prve vrste. S sprehoda se vrnemo ob 18.00.
Večer mine ob igranju kart in gledanju televizije. Ugotovimo da nas je sprehod utrudil. Zaspimo v objemu megle.
26. 2. 2008
Zjutraj nas pričaka lepše vreme. Ker smo prenočili pred trgovino, ukažem premik naprej na mirnejšo in sočnejšo pozicijo. Našli smo jo izven Krnice pred nogometnim igriščem.
Po kratkem pregovarjanju se odločimo za pobeg v naše kraje, na sonce. Odločimo se za Cerkniško jezero. Odbrzimo mimo Pazina, Motovuna in Buj v Slovenijo in po avtocesti do Unca ter naprej do jezera. Končno lahko snamem kolesa. Prijetno je na toplem soncu.
Ob vračanju na avtocesto se ustavimo še na kosilu v piceriji Portus bar v Uncu. Dobra hrana, velike porcije, cene v mejah normale. Imajo samo družinske pice - 50cm. V baru je dostop do interneta - zastonj.
Na kavo in sladico se odpravimo k babici v Ljubljano in zvečer pridemo domov.
----
Slike so v albumu.
24. 2. 2008
Ob 11.00 smo odšli iz Celja. Ob 12.20 opravimo kratek postanek na Lomu za obisk trafike, sanitarij in hlajenje naše gajbice. V bližini je parkirišče za avtodomove, ki pa je obupnem stanju. Sliki v albumu povesta vse.
V Savudrijo pridemo ob 14.30. Katastrofa, sonce se skriva za meglo. Mi pa smo iskali sonce.
V Savudriji nisem opazil znakov za prepoved parkiranja. Pri svetilniku sta parkirana dva AD. Prenočili smo na "službeni" parceli, ker je nas pregnal zvok - sirena svetilnika (zaradi megle je oddajal zvočne signale tudi podnevi).
Po kosilu naredimo sprehod. Med sprehodom Karmen poskrbi za pomladno vzdušje v AD z nabranimi rožami. Po vrnitvi poslikam službene hiše, Karmen nabere regrat in ob 17.30 se skrijemo v avtodom. Sledi branje in igranje iger. Igramo Catan z najnovejšim dodatkom.
25. 2. 2008
Megla in še več megle. Ob 9.00 se odpravimo do Poreča - hotel Diamant, kjer presenetimo kolege. Po čveku in pijači nadaljujemo mimo Limskega kanala do Rovinja. V Limskem kanalu nas pozdravita veter in sonce.
Iz meglenega Rovinja nadaljujemo do kampa Colone pri Balah, ki ga je priporočil Samo. Ob vhodu nas pozdravi zapornica oziroma recepcija in "čuvajka", ki nam dovoli ogled. Pot lahko nadaljujemo v desni ali levi del kampa, odločimo se za levi del. Vse je zapuščeno in v megli. Brrr, hitro stran.
GPS naravnam na Kavran kamor pridemo ob 15.00. Celo pot do Kavrana nas spremlja sonce. Namestimo se pred vaško trgovino in iz boksa potegnem ležalnike. Končno se lahko nastavimo soncu.
Po poznem kosilu se odpravimo (15.50) na ogled mamine parcele. V začetku nas spremlja sonce, vendar nas kmalu zajame megla. Spet. Kasneje slišimo, da takšne megle ne pomnijo že več let. Na moje presenečenje je prikolica v solidnem stanju, parcela pa ni preveč zaraščena. Celo makadamska cesta je zadovoljiva. Vendar se z ADjem po njej ne bi peljal. Pa tudi obala ni najbolj privlačna - ni dostopa do prve vrste. S sprehoda se vrnemo ob 18.00.
Večer mine ob igranju kart in gledanju televizije. Ugotovimo da nas je sprehod utrudil. Zaspimo v objemu megle.
26. 2. 2008
Zjutraj nas pričaka lepše vreme. Ker smo prenočili pred trgovino, ukažem premik naprej na mirnejšo in sočnejšo pozicijo. Našli smo jo izven Krnice pred nogometnim igriščem.
Po kratkem pregovarjanju se odločimo za pobeg v naše kraje, na sonce. Odločimo se za Cerkniško jezero. Odbrzimo mimo Pazina, Motovuna in Buj v Slovenijo in po avtocesti do Unca ter naprej do jezera. Končno lahko snamem kolesa. Prijetno je na toplem soncu.
Ob vračanju na avtocesto se ustavimo še na kosilu v piceriji Portus bar v Uncu. Dobra hrana, velike porcije, cene v mejah normale. Imajo samo družinske pice - 50cm. V baru je dostop do interneta - zastonj.
Na kavo in sladico se odpravimo k babici v Ljubljano in zvečer pridemo domov.
----
Slike so v albumu.
Naročite se na:
Objave (Atom)