album slik
Pa smo opravili tudi to formalnost. :)
Na morje k južnim sosedom smo se odpravili 16. julija. Naš prvi cilj (za obujanje spominov) je bil naš stari kamp v Ninu - Zaton. Namerno sem načrtoval prihod po 22. uri, ker sem računal, da bomo prespali pred kampom in se zjutraj za nekaj dni namestili. Pa sem delal račun brez krčmarja. Kamp je bil nabito poln (vseh 1500 parcel!!) in receptor nam ni dovolil prespati na parkirišču pred kampom.
Zaradi tega smo odropotali naprej do kampa Oaza mira v Dragah. Malo pred polnočjo zaspimo pred vhodom v kamp. Zjutraj najprej doživim presenečenje ob pogledu na CCI kartico. V Zatonu so mi vrnili napačno kartico. Receptorki se lahko zahvalim, da se mi ni bilo potrebno vračati nazaj v Zaton (hrvaška pošta je prenesla dve pismi več).
Tudi Oaza mira je bil zelo poln, vendar smo še našli parcelo, da smo se lahko namestili. In začeli smo uživati!
V petek proti večeru so nas obiskali sosedje (Borut in družina). Malo čveka, malo pijače, malo hrane in popoldan se je prevesil v noč. V soboto zjutraj me presenetita forumaša Samo in Goran. V kampu so se ustavili med potjo na jug. Marinka in Dušan pa sta se najavila na obisk za ponedeljek. S seboj sta prinesla ribe in žar je bil spet v uporabi. :)
V torek se odločimo, da je čas za premik v naslednji kamp. K tej odločitvi je tudi botrovalo dejstvo, da se je vreme sfižilo. Pričela je pihati burja in morje je se shladilo. V sredo spakiramo stvari v avtodom in dobimo še zadnji obisk :). Pri nas se je oglasil Jani z družino.
Ob 11. uri se odpravimo najprej na slapove Krke. Lepo. Popoldan pa se odpravimo v smeri Primoštena. Vmes iščemo kampe. Ampak! Nič nam ni bilo všeč ali pa je bil kamp že poln. Tako nas pot pripelje do Trogirja. Brrrr. Tudi nič. Prespimo pred kampom in se zjutraj (v četrtek) odpravimo nazaj na sever.
Po iskanju mesta za zadnje dni dopusta na Jadranu smo prišli do Privlake kjer smo našli mali kamp Nina. Avtodom postavimo v senco dveh mogočnih oljk. Do plitvega zaliva imamo okoli 15 metrov. In spet na uživancijo. :)
V ponedeljek, 28. 7., se pa počasi odpravimo domov. Pot nas je peljala po ovinkasti cesti pod Velebitom (nikoli več). Seveda se ustavimo še v Ljubljani na kavi. Domov smo prišli pozno popoldan.
"Ležalni" dopust je bil kratek in le uvod v bolj aktivni dopust. O tem pa več, ko se vrnemo.
