Dobra družba in jesensko morje 2010
Ker so naša jesenska jadranja postala že tradicionalna, smo se ponovno zbrali stari znanci (Cvetka, Nevenka, Borut, Darko, Gorazd, Marjan in Momo), ko jo je dopolnila Darkova boljša polovica, Petra. Ker smo bili z lanskim ponudnikom zadovoljni smo se odločili za enako kombinacijo, Hinco Yachting in Noa Yachting. Le jadrnico smo izbrali drugo, Elan 434 Impression.
23. 10. 2010 – Kaštela - Veliki Dervenik
V soboto, 23. 10. 2010, smo se precej zgodaj odpravili proti jugu, marini Kaštela pri Splitu. Bolj smo se približevali cilju lepše je bilo vreme. Malo pred 12. uro smo prišli v marino. Z Borutom sva prevzela barko, preostanek ekipe pa je okupiral bližnjo trgovino in nabavil zaloge.
Malo pred 14.30 izplujemo in se namenimo proti otoku Veliki Drvenik. Plovba mine v soncu in brezvetrju. Ob mirni plovbi pristanemo malo pred 17. uro. Pred večerjo se odpravimo še na sprehod, da naredimo v želodcih prostor. 
Po dobri večerji začnemo dremuckati v salonu in pričnemo razmišljati o spancu. Ampak nekaterim ni bil usojen. Cel večer, do polnoči, so na privez prihajale jadrnice. Seveda smo vsem pomagali pri privezovanju saj je bila že tema, ki jo sicer razsvetljevala polna luna.
Presenetila nas je neodgovornost skiperjev, ki so precej smelo vodili barke. No ja iz pogovora smo spoznali, da so bili Čehi. Zadnjo smo privezali malo pred polnočjo.
24. 10. 2010 - Veliki Dervenik - Primošten
Zjutraj smo počakali, da so se vse jadrnice, ki so bile privezane na nas in okoli nas odpravile na pot. Ob pobiranju bokobranov smo ugotovili, da so nam odpeljali en bokobran. No ja, upam, da se bomo v marini ob vračanju lahko dogovorili za milo kazen. Pred izplutjem ugotovimo, da se bivalni akumulatorji ne polnijo ob delovanju motorja. Seveda se je Darko spravil na analizo težave. Ugotovil je, da je napeljava napačno zvezana in polnilna elektronika pokvarjena. Usojeni bomo na iskanje privezov z električnim priključkom.
Zavijanje juga med priponami je naše želje po jadranju še povečevalo. Kmalu razvijemo sprednje jadro in z vetrom v polkrmo izberemo smer proti Primoštenu. Sprednje jadro je lepo vleklo in imeli smo dober izkoristek. Vetra je bilo med 10 in 14 vozli, mi pa smo pluli med 6 in 7 vozli. Super.
Za malico in martinčkanje smo se ustavili v manjšem zalivu (uvala Movar) ob ribogojnici. Toplo sonce in tudi primerno morje, me je premamilo, da skočim v vodo. V začetku je bilo nekaj zvočnih efektov. 
Ko se vode navadiš, pa je bilo super.
Darka je zamikal čoln in zadevo spravimo v uporabo. S Petro sta se podala na raziskovanje obale in iskanje školjk. Ni jih bilo. Sta pa Darko in Gorazd na gojišču rib kupila ribe za večerjo. Zaključek počitka pa popestrimo z hranjenjem galebov. Zanimivo je bilo gledati njihove "pretepe" in zračne vragolije.
Plovbo smo nadaljevali mimo marine Frapa do našega etapnega cilja - Primoštena.
Večer je del posadke preživel v pripravljanju večerje in termične obdelave mesa. Ugotovili smo, da hladilnik ne deluje najbolje in bi bilo bolj primerno hrano vsaj delno pripraviti.
Opazil sem, da okoli jadrnic plavajo ciplji. Seveda sem vrgel trnek, ampak prave sreče ni bilo in za malico ostanejo le kupljene ribe.
25. 10. 2010 - Primošten - Vodice
Po mirni noči se zjutraj bolj pozno zbudimo. Po jutranjih formalnostih okoli 11 ure izplujemo proti severu. Ob zmernem jugu lepo napredujemo na jadra. Vmes nas preseneti dež in vsi razen krmarja, Boruta, pobegnemo pod bimini na suho. Preizkusili smo pomorska oblačila, ki ne prepuščajo dež in veter. Na srečo nas je dež kmalu zapustil.
Ker kopriva ne pozebe, se odločimo za postanek (uvala Mirne) za kavo in "počitek". Vmes z Darkom poskusiva ribiško srečo, ampak rib ni bilo v bližini. Tudi one čutijo slabo vreme.
Po precej dolgem postanku se odpravimo naprej, proti etapnemu cilju. Ker je bila ura še zgodnja, se odločimo za manjši ovinek in leteči ogled Šibenika. Okoli 16.30 smo se privezali na varno v pristanišču v Vodicah. Ker je za torek, 26. 10. 2010, napovedana precej močna burja, sem se pri čuvaju pozanimal o vremenskih razmerah. Pravi, da na privezu ne bo težav in v Vodicah burje sploh ne poznajo.
Za pozno malico je Gorazd pravil kupljene ribe. Odlične so bile.
Večer del posadke preživi na potepanju po Vodicah, Gorazd pa je pripravil okusno večerjo, bograč. Kotel smo polizali. Preostanek večera pa je minil ob pogovoru, pohajanju po obali in okušanju dobrega vina.
26. 10. 2010 - Vodice
Jutranji pogled iz kabine in nočni zvočni učinki nas postavijo na realna tla, nikamor ne gremo in v Vodicah je burja kruta realnost. Dež in burja sta nas prikovala ali bolje privezala na pomol. Dan preživimo v igranju kart, neskončnih pogovorih, poskusih sprehajanja. V glavnem ubijamo dolg čas.
Proti večeru preneha dež in odpravimo se na skupinski potep. V trgovini obnovimo zaloge in vmes odkrijemo prijetno domačo gostilno. Odločimo se, da bomo nakupljeno odložili na jadrnici in se vrnemo nazaj v gostilno. Vmes z Darkom preveriva še ali je bila kupljena koda za VipNet pravilna za delovanje interneta. Bila je in sedaj imamo povezave na tone.
V gostilni si privoščimo domače vino. Bilo je odlično in pogovor je hitro stekel. Na sosednjih mizah naročajo večerjo in tudi nas premami hrana. Ker pa je ladijsko skladišče polno, sledi povratek nazaj in Gorazd spet zapleše solo ples za kuhalnico in lonec. Mljask.
Počasi se posadka odpravlja spat. Z Gorazdom in Borutom pa se odpravimo na besedno reševanje šolstva in drugih področij. Malo pred polnočjo pa trudi nas premaga spanec.
Ponoči burja ne pojenja in že neprijetno premetava vrvi in pripone okoli jambora. Tako pravega spanca vsaj zame ni bilo.
27. 10. 2010 - Vodice - Kornat Kaprije
Zjutraj med priponami še vedno zavija burja. Del posadke se odpravi po nakupih, z Darkom in Borutom pa se spravimo pripraviti jadrnico za izplutje. Med zajtrkom me črviči in mi hrana nič ne paše.
Med adrenalinskim izplutjem z bočnim vetrom, burjo, zapustimo komunalni privez. Med otoki pri Vodicah je morje mirno in veter še zmeren. Po prihodu na plano, pa na nas udari burja s sunki do 36 vozlov. Vesel sem bil, da nisem sprejel Borutovega predloga, da jadra razvijemo takoj po izplutju. Jadrnica se nagiba, ker že jambor in zloženo glavni jadro nudita dovolj površine. V trenutku se odločim, da današnji dan zaključimo kar na otoku Kaprije, ki je le dobrih 7 milj oddaljen in ne v Telaščici kot smo v začetku nameravali. Jutranje črvičenje v trenutku poneha. Očitno sem občutil, da bomo imeli težave.
Borut je jadrnico spretno krmaril med vedno večjimi valovi in kmalu zavijemo v zavetrje otoka. Nekaj povišane temperature je bilo še med pristajanjem, ker je burja kljub mirnemu morju veselo butala v premec in ga nosila po svoje.
Preostanek dneva pa je minil med poležavanjem na, s soncem obsijani, krmi, pogovoru, kartanjem, pripravljanjem kupljene hobotnice, preganjenem pristaniških mačkonov s palube in večernem ogledu filma. Vmes se burja stiša in tudi napoved za naslednje dni obljublja prijetno plovbo.
28. 10. 2010 - Kaprije - Kornat (Vrulje)
Jutranji posvet prinese odločitev, da bomo dan namenili uživanju v zmernem vetru in občudovanju Kornatov. Petek pa namenili tlaki oz. plovbi proti Drveniku ali Šolti.
Iz Kaprij smo izpluli sredi dopoldneva in zaradi slabe izkušnje prejšnjega dne sem zapovedal bolj previdno plovbo do izhoda iz zaliva. Previdnost je bila preveč in bi lahko jadra razvili že prej. Sicer pa je bilo vetra dovolj in smo vseeno lahko izkoristili odlične pogoje za jadranje. Ob izvleki jader smo imeli nekaj težav z glavnim jadrom, ker so se zatikale krajšave. Tudi ta problem smo rešili.
Za malico in razvajanje na toplem soncu smo se zasidrali v zalivu Opat. Ob pregledovanju vode v zalivu zagledam mamljive primerke rib. Z Darkom hitro privlečeva na plano ribiške palice in veselica se prične. Z ribolovom sva bila tako zaposlena, da sva skoraj zamudila kavo in malico. Ujela sva nekaj skuš, ki jih je Darko naročil za večerjo. Pred večerom smo plovbo nadaljevali proti Vruljem in se privezali na bojo.
Med občudovanjem sončnega zahoda, sva spet namakala trnke in Borut pa je, že ulovljene ribe, očistil. Z zaključek dneva sva ulovila še tri skuše. Te pa smo pustili v mreži, da vidimo kaj bo prinesel nov dan.
29. 10. 2010 - Vrulje - Šolta (Maslenica)
Ob jutranji zori spet namočim trnek v vodo, vendar prave sreče ni bilo in sem spustil ribe, ki sva jih prejšnji večer ulovila z Darkom. Še pred zajtrkom vključimo motor in dolgočasno popotovanje do Šolte se prične. Morje je bilo mirno, vetra malo ali skoraj nič, prigizki so bili na mizi. Sam pa sem čas izkoristil za pregledovanje podatkov in elektronske pošte. Internet je deloval celo med plovbo. Super zadeva.
Okoli 10. ure pričnejo Borut, Marjan in Darko navijati za pposkus jadranja. Vmes se je severeovzhodni veter okrepil na okoli 12 vozlov. Ideja mi ni všeč, ker moramo prepluti dobri 50 milj v celotnem dnevu. Po krajšem preračunu ugotovim, da je časovne rezerve dovolj in si lahko privoščimo dobro uro časa za jadranjem. Tako okoli 10.30 razvijemo jadra in zaplujemo v tišini. Ampak le do prvega resnega sunka vetra, ko smo izgubili kavelj za dvigovanje. Sledi taktična vaja iskanja v morju. Čeprav je Marjan ves čas gledal kje je izgubljeni kavelj, ga nismo našli. Verjetno se je cev napila vode in odromala na pot v globine. Še ena zadeva, ki jo bomo ob pristanku morali poravnati. 
Ponovno dvignemo jadra in v tišini zaplujemo še nekaj časa. Kmalu veter pojenja in motor spet zapoje svojo dolgočasno pesem.
Ker nam plutje lepo uspeva in smo precej hitri, se z Borutom odločiva za postanek in malo odmora, pa še malico si bomo lahko pripravili. Spet se zasidramo v zalivu Movar. Tokrat postanek mine brez kopanja in preizkušanja čolna.
Po hitrem postanku nadaljujemo pot in se malo po 17. uri privežemo na muring v mestecu Maslenica. Še dobro, da nismo predolgo ostali na morju. Kmalu za nami pripelje na privez še 7 jadrnic. Zadnji dve sta se že morali vezati na bok na drugo stran zaliva.
Sledi klic v bazo, kjer sem nas najavil za naslednji dan okoli 14. ure in ne nasprotujejo naši želji. Ker šoferja (Darko in Marjan) ne smeta popivati pred vožnjo, za zaključek naše odesijade že nekaj milj pred ciljem spijemo šampanjec.
Večer mine ob premlevanju zadnjega dne in celotnega izleta.
30. 10. 2010 - Malsenica - Kaštela
Zjutraj že pred zajtrkom izplujemo in se napotimo na bencinsko črpalko v luko Rogač. Ker smo zgodnji, smo hitro napolnili rezervoar. Ker so tudi želodci lačni zaplujemo v sosednji zaliv Nečujam in globoku v dnu vržemo sidro ter se ob zajtrku nastavljamo zadnjim toplim sončnim žarkom. Super.
Ob 11. uri dvignemo stridro in kmalu tudi jadra. Sledijo še zadnji jadralski užitki v zmernem vzhodnem vetru. Malo pred marino pospravimo jadra in pristanemo v matični marini.
Sledijo še zadnje pristaniške formalnosti (bokobrana in kavlja nam niso zaračunali ) in okoli 15. ure odrinemo proti Celju.
Kdo je do:
- Borut - mirna roka na krmilu
- Cvetka - glavna organizatorka podpalubja, pozna mirne zalive in dobre marine
- Darko - vajenec, ki učitelje že žgečka po podplatih
- Gorazd - glavni kuhar, razdiralec šal, ki so tako dobre kot njegova hrana
- Marjan - preizkušen jadralski maček, poznavalec zalivov in marin
- Momo - načrtovalec, navigator, dežurna tečka, malo obvlada celo plovbo, birokrat
- Nevenka - desna in leva roka glavnega kuharja
- Petra - za opis bo potrebno počakati še kakšno leto
