V začetku julija smo dobili nov avtodom Challenger Gennesis 56.
Za prvo družinsko testiranje smo izbrali njegovo domovino – Francijo. Testiranje opreme in novitet sva s Karmen opravila na krajšem izletu k Mangartskim jezerom. Vse je bilo OK in priprave za Francijo so stekle. Izbrali smo dolino Loare in ogled ene izmed etap Tour de France. Prvi cilj je določila Karmen, drugega pa sam ob asistenci Žiga. Jan se je letošnjemu izletu odpovedal.
Še mogoče beseda o starem avtodomu. Po vrnitvi iz Dubrovnika sem objavil oglas in prodaja je uspela. Odpeljali so ga v Domžale in od tam naprej … O tem pa bodo drugi pisali. :) Novi lastniki.
sobota, 16. 7. 2011
Na pot smo se odpravili dopoldan in seveda opravili obvezen postanek v Ljubljani na kavi. Ker smo se odločili za ogled 16. etape dirke, ki je v torek, 19. 7. 2011, se nam ne mudi preveč. Odločimo se za potep po severu Italije. Namesto avtoceste izberem lokalne in manj prometne ceste. Prvi postanek smo naredili pri kraju Codropijo pri vili Manin (N45.94653 E13.00824).
Pot smo nadaljevali skozi mesteca in mesta. Namesto GPSa sem raje pazil na cestne oznake in se proti Veroni. Ker se drugače vedno zanašam na navigacijo je bila to dobra izkušnja. Celo odlična. Večkrat bo treba ubrati takšno pot.
Dan smo zaključili v kraju Arzignano, na postajališču pri športnem centru (N45.51926 E11.32281), ki ga priporoča Bord Atlas.
Poleg spanja je na razpolago tudi voda ter odtok. Prostor je zgledal zelo miren. Ampak ob 20.30 se usuje trop tipov. Sem se že ustrašil, da imajo kakšno zbiranje ali štrajk. Pa so le prišli igrat nogomet. Ob 22.30 so jim ugasnili reflektorje in enako hitro so se tudi pospravili. Kolikor sem lahko razumel govorico so bili Albanci. Ne glede na “začasno okupacijo” je noč minila mirno.
nedelja, 17. 7. 2011
Zjutraj se zbudimo v prijetnem hladu in žvrgolenju ptic. Večerni obleganje je bilo pozabljeno. 
Žiga prijavi, da je spustna postelja odlična. Po zajtrku odhitimo proti jezeru Como.
Ker sem ugotovil, da je do tja kar nekaj časa sem se odločil za premik po avtocesti. Naš cilj je bil kraj Lecco ob vzhodni obali. Preseneti nas zelo urejena obala in kup ljudi, ki so pripravljali kosilo na žaru ob sprehajalni stezi. Sprehod po lepo urejeni obali je obvezen.
Pot smo nadaljevali po adrenalinski cesti do mesta Bellago in naprej do Coma. Cesta je zelo ozka in ovinkasta. Ne priporočam! 
Smo pa imeli skoraj bližnje srečanje oz. karambol. Teta je izza ovinka pripeljala kot bi bila na dirki. Na srečo sem peljal zelo počasi in sem naš AD takoj ustavil. Ona pa se je na mokri cesti lepo zadrsala proti nam. In še to, tako nestrpnih šoferjev še nisem videl. Rinejo pa rinejo.
Za kosilo smo se ustavili v kraju Gavirate na postajališču ob obali (N45.83978 E8.72096). Tako lepo urejenega PZA že nekaj časa nisem videl. Seveda je plačljiv. Po kosilu se odpravimo na sprehod in odločim se, da ostanemo tukaj.
Vendar vreme ni tako hotelu. S sprehoda nas prežene pošten naliv. Ob poslušanju dežnih kapelj se odločimo, da bomo pot nadaljevali do parkirišča v umetniškem mestu Maglione.
Prihod v vasico najprej prinese iskanje parkirišča, ker je zelo slabo označeno. Koordinate pa napačne. Po motoviljenju po ozkih ulicah in vmesnem opazovanju umetniških dodatkov na fasadah, le najdemo parkirišče v bivšem tovarniškem obratu (N45.34306 E8.01338). AD parkiram pod streho. V bližini že stojita dva AD, za katera se je izkazalo, da sta na domačem ozemlju. V vaškem miru zaspimo.
ponedeljek, 18. 7. 2011
Zjutraj me iz spanca vrže vklop tovornjaka na sosednjem parkirišču in me tako opomni, da je danes delovni dan. Za nekatere. Mi pa se ne damo motiti in se vrnemo nazaj v počitniška opravila - spanje. Čez dobro uro se zbudimo v soncu in vstajanje je bilo veliko lažje.
Vodja kuhinje ukaže iskanje trgovine. GPS pa najde v bližini samo lekarne. Zadevo rešimo na stari način, opazovanjem okolice. Tako najdemo Lidl, ki je bil edini odprt. Ostale trgovine so odprli šele okoli opoldneva.
Po polnjenju zalog se odpravimo na avtocesto in se odpravimo proti Franciji. Poleg lepe ceste in čudovitih razgledov, nas so presenetile cestninske postaje.
Mejo med Italijo in Francijo smo prestopili na višini 1850 metrov. Naredimo kratek postanek za občudovanje razgleda na prevoženo cesto in okoliške vršace.
Na drugi strani tunela nas pozdravi Francija, lepo golf igrišče in veliko postajališče za avtodome.
Pot smo nadaljevali mimo Briancona do jezera Serre-Poncon kjer smo se ustavili (N44.53553 E6.38390) za kosilo. Pogled na jezero, polno plovil, je bil čudovit.
Popoldan nadaljujemo pot proti mestu Gap, kjer bo jutri (torek, 19. 7. 2011) cilj 16. etape Tour de France in v sredo start 17. etape. Ob vhodu nas pričaka nepopisna gneča in že postavljene obcestne ovire. Ker dirke ne bomo spremljali v mestu, se odpravimo za rumenimi oznakami proti gorskemu cilju.
Vmes se ustavimo še na postajališču in izpraznimo kaseto. Vode nismo natočili, ker je predhodnik cev za pitno vodo vtaknil v odtok za WC. Merde, če smo v Franciji. 
Po ovinkasti cesti nadaljujemo do gorskega cilja. Vsi primerni prostori so že zaparkirani. Groza. Dober kilometer po gorskem cilju najdemo primeren prostor in skupaj z vsaj 40 AD prespimo na 1268 metrih (po GPS). Pred spanjem si privoščimo še sprehod po prijetnem soncu. Vmes opazujem lokalne gostince, ki pripravljajo paviljone in napise po cesti.
torek, 19. 7. 2011
Zbudimo se v hladno in oblačno jutro. Pogled na termometer (10°C) me spodbudi k testiranju ogrevanja. Pri prejšnjem smo imeli ogrevanje na plin, sedaj pa je nafto. Deluje odlično, le v začetku je malo zasmrdelo po novem.
Ob pripravi jutranje kave opazim, da sosedje nosijo bagete. Ugotovim, da je v bližini parkiran OA, ki ponuja jutranje dobrote.
Med zajtrkom prične deževati. Preostanek dneva uliva in se zaključi tik pred prihodom promocijske karavane, ki spremlja kolesarski cirkus.
Bili smo prvič na Tour de France in verjetno ne zadnjič. Zadeva je odlično organizirana. Večina gledalcev z avtodomi, avtomobili s šotori in podobnim se na traso etape namesti že dan prej. Potek etape je zelo dobro označen in tudi, če nisi najbolj seznanjen po katerih cestah bodo moderni gladiatorji vrteli pedala, lahko enostavno najdeš mesto za parkiranje. Če je še prostor! Mi smo se na traso podali okoli 17. ure in smo komaj našli prostor, ki nam je bil všeč.
Dopoldan, na dan etape, organizatorji postavijo reklamne panoje. Lokalni trgovci pripeljejo z avtomobili do vsakega parkirnega mesta kruh, pecivo, meso, pijačo in druge potrebščine. Gostinci oz. organizatorji skupinskih ogledov postavijo šotore, ozvočenje in okoli opoldneva pripeljejo goste. Tole okoli opoldneva velja za postojanke, ki so bliže cilja. Mi smo se namestili okoli 8 km pred ciljem, takoj po vmesnem gorskem cilju. Vmes se prevažajo bolj ali manj kričeče opremljeni kombiji in ponujajo razno šaro in spominke.
V našem primeru je spremljevalna karavana prišla kakšno uro pred prvim tekmovalcem. Iz avtomobilov in tovornjakov so metali različne “nujne pripomočke”. Zatem se na prizorišče spusti tišina. Dobesedno. Ob najavi prvega kolesarja pa izbruh. Kričanje, navijanje, spodbujanje in podobno. Da o fotografiranju ne izgubljam besed.
Kdo je zmagal na 16. etapi letošnjega tura? Pojma nimam. 
Važno je biti zraven, ostalo pa je v časopisu.
Ob 17.00 jo lahko že mahnemo naprej. Vmes vidim avtodom, ki je zagreznil v jarek, ko ga je voznik hotel spraviti na cesto s travnika. Pozabil je na zanos zadnje osi.
Odpravimo se na ogled sivke. Posebna želja boljše polovice. Zato se odpravimo proti jugu v Sault (N44.09442 E5.41257). Vmes opazujemo polja cvetoče sivke in zelo lepo speljano cesto po dolini Meuge. Lep pogled.
sreda, 20. 7. 2011
Zjutraj se spet zbudimo v soncu. Sicer so se po nebu podili oblaki, ampak je bilo veliko topleje kot prejšnji dan, ko je bilo le okoli 10°C.
Zjutraj se lenobno spravimo k zajtrku in nato na ogled lokalne tržnice. Zanimiv ogled. Nakupili smo nekaj spominkov in druge šare.
Pred nadaljevanjem poti proti Avignonu še poskrbimo za komunalo. Zadeve smo hitro spravili iz AD, voda pa je tekla po kapljicah, pa še plačati smo morali (2€).
Za pot do Avignona izberemo Route de la Lavande. Karmen je uživala, midva z Žigom pa tudi.
Za enega izmed etapnih ciljev smo izbrali Avignon, ampak smo delali račun brez krčmarja. Totalna gneča, zabita parkirišča, ljudi na tone. Tako smo se zadovoljili z ogledom obzidja, ki smo ga dvakrat obkrožili med iskanjem parkirišča. Po dobri uri se obrnemo proti severu, Lyonu.
Vmes Karmen odkrije v potopisih deželo vulkanov. Odločimo, da bo to naš naslednji cilj. Za nočitev pa poiščemo prostor v bližini St. Etienna ob Loari. Ustavimo se v marini in PZA v kraju Saint Victor sur Loire (N45.44902 E4.25742). Pa smo ob Loari.
Pred spanjem opravimo še ogled obale in marine. Hmmm, na koledar sem moral pogledati kateri mesec je. Vse je zapuščeno, le okoli 15 avtodomov je parkiranih na parkirišču. Je pa tišina in mir. To pa tudi velja.
četrtek, 21. 7. 2011
Zjutraj se zbudimo ob kikirikanju petelinov. Navigacijo nastavim na muzej oz. park Vulcania (N45.81335 E2.95239). To je muzej oz. park, ki predstavlja vulkane in njihovo delovanje na zelo poljuden način. Zanimivo za vse starosti. Informacije so predstavljene tudi v multimedijski obliki, ki jo lahko spremljamo tudi tisti, ki francoščine ne znamo. Sem pa prvič naletel na interaktivne avdio vodiče. Ko prideš v prostor lahko ali vpišeš številko sobe in poslušaš splošne informacije ali pa usmeriš napravo v steno oz. zrak in poslušaš simultano prevajanje v izbrani jezik. Zanimivo.
Ogled se je zavlekel do poznega popoldneva. Pred odhodom Karmen pripravi še kočirjo. Pot nadaljujemo do lepega mesteca Saint Pourçain Sur Sioule, kjer se ustavimo na velikem zastonjskem PZA (N46.31232 E3.29670), ki se nahaja ob pritoku Loare. Temu pa se reče PZA!
petek, 22. 7. 2011
Jutranji sprehod po mestecu in seveda nakup dobrot za zajtrk sta obvezna.
Med zajtrkom dobimo SMS od starih znancev, ki so se tudi namenili na gradove Loare, Valentine in Boruta. Letos imata dva spremljevalca hči Julijo in dodatek – Žana. Pišejo, da imajo namen prespati v bližini Orleansa. Tako tudi mi načrtujemo. Sporočim jim predviden prostor za prenočevanje in se dogovorimo, da se dobimo.
Mi pa smo načrtovali še ogled mesta Orleans. Pot ni bila nič posebnega, le opralo nas je nekajkrat. Nalivi so bili zelo močni, da se je vidljivost zelo zmanjšala.
Vmes odkrijemo dirkališče Magny Cours. Vsem ljubiteljem F1 je to dirkališče poznano. Si ga pa žal nismo mogli ogledati, ker so vsi pristopi zaprti in ni mogoče priti blizu steze. Škoda.
V Orleansu se parkiramo na koordinate (N47.89953 E1.92472), ki smo jih dobili v enem izmed potopisov. Mesto je bilo izumrlo. Skoraj brez ljudi. Seveda nas to ne ovira pri ogledu mesta.
Po dobri uri smo se malo mokri, ker je vmes nekajkrat padalo, odpravili naprej do Beaugencya (N47.77920 E1.63689). Dobre pol ure za nami se pripeljejo še kolegi.
Večer začnemo v našem AD in zaključimo v lokalni gostilni, ki smo jo odkrili med nočnim sprehodom.
sobota, 23. 7. 2011
Dopoldan sledi ogled gradu Chamboard. Pri vhodu smo se ločili. Mi smo si ogledali nastop konjev, kolegi pa prevoz z ladjico. Po dobri se dobimo in se odločimo, da bomo kosilo pripravili na enem izmed bližnjih parkirišč.
Ob motoviljenju med drevjem sem krstil AD z rahlim karambolom. Opazil sem drevo, ki sem ga spregledal. Grrrrr. 
Po kosilu smo nadaljevali pot do gradu Chiverny. Poleg vsega smo si ogledali tudi okolico z avtomobilom in ladjico. Zanimivo.
Pred odhodom v Blois, sva z Borut še opravila inšpekcijo na bližnjem golf igrišču. Oba so zasrbele pete in palice, ampak sva tekmo prestavila za nekaj dni.
Za spanje smo se namestili v Bloisu ob Loari (N47.58132 E1.32866). Med večernim klepetom načrtujemo nadaljevanje skupne poti.
nedelja, 24. 7. 2011
Zjutraj smo ugotovili, da so zaloge hrane na minimumu in smo se ustavili v odprtem nakupovalnem centru. Nakupimo še za večerni piknik.
Prvi grad današnjega dne je Chaumont. Posvetili smo se predvsem mednarodnem festivalu vrtov. 25 avtorjev je na različne načine opremilo vrtove. Nekaj izvirnih in tudi uporabnih idej. Nekaj pa je bilo čisto mimo. Sicer pa več povedo slike.
Naslednji cilj je bil grad oz. hiša Leonarda da Vincija, kjer smo si ogledali njegove zadnje bivališče in njegovo delo. Zalo zanimivo in tudi v več tujih jezikih.
Večer smo začeli na bregovih reke Cher (N47.32853 E1.08543), kjer smo pripravili piknik. Vmes smo uživali v množici balonov, ki so nas preleteli.
Za nočitev pa smo si izbrali mesto Montrichard (N47.34582 E1.18547). Womo spet ni pokazal dobre koordinate.
ponedeljek, 25.7. 2011
Sledi jutranji premik do gradu Chenonceau. Na mojo jezo odkrijemo, da je poleg parkirišča tudi postajališče za AD. Drugič bom bolj preveril predlagane koordinate. Je pa res, da bi potem ne imeli piknika ob prijetnem okolju reke Cher. ;)
Med ogledom gradu se oba s Karmen spomniva, da sva v tem gradu že bila pred leti z organizirano skupino. Z veseljem sva se spet sprehodila po prostorih in vrtu, ki smo ga takrat spustili.
Po ogledu se med kosilom z Borutom odločiva, da je treba na golf. V bližini poiščeva igrišče in navigacija je nastavljena. Igrala sva na igrišču Golf de Touraine (N47.33425 E0.58896). Prekrasno in veliko igrišče. Oba je zelo pozitivno presenetilo. Ker sva z igro zaključila v mraku, smo prespali kar na parkirišču igrišča.
Seveda smo pred spanjem ustrezno unovčili vse napake na igrišču. Edino palačinke so ostale za naslednji dan.
torek, 26. 7. 2011
Prebujanje sredi gozda in ob igrišču za golf je bilo prijetno. Po zajtrku je sledil ogled gradu Villandry. Mi smo si privoščili le ogled vrta in smo dodobra izkoristili čas, ki nam je bil na voljo.
Popoldan je bil na vrsti grad Langeais, ki ga je našla Valentina. Sam sem odločil, da imam gradov in romantičnih vasic dovolj. Kolegi so odšli na ogled gradu, Karmen pa po vasi. Z Žigom pa sva ostala pri avtodomu. Vmes sem pregledal načrte za naslednje dni, ker se nam počasi načrtovani čas izteka.
Pred večerom se odpravimo še v kraj Azay Le Rideau (N47.25988 E0.47008), kjer smo morali opraviti komunalne zadeve. Borutu je primanjkovalo vode.
Vmes opazimo, da je v vasi grad. Odpravimo se do vhoda. Valentina in njena ekipa gre v grad. Mi pa štrajkamo v celoti. Se pa dogovorimo za večerne palačinke, ki sem jih bil dolžan. Dogovorimo se za nočni ogled gradu D’Usse, kjer bi naj nastala ideja o eni za izmed pravljic. Tole področje pa je že malo mimo.
Med iskanjem prijetnega prostora naletimo na postajališče ob Loari (N47.26404 E0.29921). Kolegom sporočimo koordinate in čez kakšno uro se nam pridružijo.
Pred nočjo se prestavimo pod grad (N47.25088 E0.29236) in čakamo na večerne posnetke. Opravimo jih le nekaj, ker osvetlitev gradu izključijo ob 22.30. Uspelo mi narediti nekaj posnetkov, Borut pa je zamudil. Razočarani se odpravimo v postelje.
sreda, 27. 7. 2011
Zjutraj se odpravimo v vas Chinon, kjer je Žiga našel enega izmed najpopularnejših gradov v Franciji. Po dolgotrajnem iskanju parkirišča naletimo le na trdnjavo, ki od zunaj ni nič posebnega obetala. Zaradi tega se vsi odločimo le za sprehod po mestu.
Pred nadaljevanjem poti se z znanci dogovorimo, da smo v stikih z SMS. Mi se odpravljamo naravnost v La Rochelle, znanci pa bodo še obiskali zabavišče v Poitiersu.
Med potjo v La Rochelle smo se ustavili še v eni izmed najlepših vasi v tem delu Francije Crissaj Sur Manse. Hmmm, to je ena izmed najbolj zapuščenih vasi. Imajo pa lepo parkirišče (N47.14995 E0.48725), kjer smo se ustavili za kosilo.
Pozno popoldan pridemo na veliko parkirišče (N46.15238 W1.14005) za ADje v La Rochelle in se tam namestimo. Cena 10 € niti ni velika. Poleg parkirišča je v ceno zajeta še oskrba in prevoz do mesta. Odločimo se, da gremo naslednji dan na ogled mesta.
četrtek, 28. 7. 2011
Zjutraj poležimo in se skoraj opoldan odpravimo na ogled mesta. Prijeten sprehod. Ogledali smo si pristanišče in mestno jedro. Med pohajanjem se odločimo, da odidemo na otok Ré.
Med vožnjo sporočimo znancem kam odhajamo. Njihov predlog, da naredimo piknik na otoku Oleron, je prišel prepozno. Mi smo se že usidrali na parkirišču blizu obale (N46.22927 W1.48372). Tako smo piknik prestavili za naslednje dni v Celju ali pa kje drugje. Valentinina ekipa bo pot nadaljevala še nekaj dni proti jugu in ob morju nazaj.
Pred večerom opravimo še dolg sprehod po peščeni obali. Vmes sem občudoval ribiče, ki so lovili v hladni in deroči vodi. Kakšen uspeh so imeli, pa nismo dočakali.
Ker sem med vožnjo opazil golf igrišče, sva se s Karmen podala še do recepcije. Hmmm, za zahtevano ceno premajhen in premalo urejen. Dan zaključimo ob kartah in načrtovanju poti do doma.
petek, 29. 7. 2011
Ob vožnji preko otoka ni bilo takšne gneče kot prejšnji dan in smo se odločili za ogled glavnega mesta otoka Saint Martin de Ré (N46.20446 W1.37293). Ni nam bilo žal. Poleg tržnice in zanimivih ulic smo občudovali predvsem pristanišče, ki je bilo nabito z jadrnicami, ki so čakale na plimo. Mestno pristanišče je zavarovano z zapornico in med oseko, barke ne morejo izpluti.
Nadaljevanje poti ni posebej zanimivo. Ponovno sem ugotovil, da navigaciji (Garmin) ne smem verjeti, ampak se moram orientirati po smerokazih. Ker ni bilo gneče smo prispeli skoraj do Dijona. Prespali smo v slikoviti vasici Semur En Auxois (N47.49532 E4.34888) pri športnih igriščih z drugimi. Čeprav smo imeli namen naslednje jutro pred odhodom pokukati še v mestno jedro, me je kockasta cesta odvrnila od te namere. Nekaj 100 metrov, ki smo jih prevozili po tej cesti je bilo groznih. Vse v ADju je šklepetalo in ropotalo. Bil sem prepričan, da bo AD razpadel. Groza. 
sobota, 30. 7. 2011
Ker je zaradi kockaste ceste odpadla prvotna ideja o ogledu mesta, smo jo raje ubrali prodi Dijonu. Med potjo smo opravili še zadnji nakup v Franciji in poiskali prenočišče ob Bodenskem jezeru (N47.70139 E9.27171). Za tako zgodnji postanek smo se odločili, ker za Avstrijo (okolico Innsbrucka) nismo imeli pripravljenih prenočišč in se nam ni pretirano mudilo.
Med ogledom poti za zadnji dan, smo se odločili za pot preko Münchena. Avtoceste torej. 
Innsbruck z okolico bo ostal za samostojno turo. Tako je še bolje.
nedelja, 31. 7. 2011
Zjutraj ugotovim, da imamo do doma še okoli 700km. Ker sem se bal gneče, smo se na pot odpravili bolj zgodaj. Za naše razmere. Pot je potekala zelo prijetno in popolnoma brez zastojev. Zaradi tekoče vožnje in ker smo se ustavili za kosilo kar pri Burger Kingu, smo do Ljubljane prispeli malo 16. uri. Ustavili smo se seveda na kavi in klepetu.
Za zaključek opravimo še zadnji kos poti in prispemo domov.
Še vtis šoferja
Nov AD se je odlično obnesel. Krst se je na koncu še dobro zaključil in ni preveč škode. Malo silikona pa bo. Ostala oprema v AD deluje dobro in zgleda, da bo vse OK. Le organizacijo boksa bo še treba urediti.
Ceste po Franciji enkratne in lepo označene. Kako deluje logika navigiranja pri Garminu mi ni jasna. Predlagana ruta v Nemčiji ali Italiji je odlična. V Franciji pa praviloma katastrofa.
Gradovi ob Loari pa so skoraj obvezni na romanju z AD. Ampak, ko vidiš prvega in drugega, vidiš skoraj vse. Za pokušino sva s Karmen vrgla pogled na nekatere cilje, ki jih bo potrebno obdelati v prihodnosti.
Statistika
| Obdobje | 16. 7. – 31. 7. 2011 |
| Dolžina | 4562 km |
| Gorivo | okoli 500 litrov (670,00 €) |
| Cestnine in parkiranje | 92,90 € |
| Prenočišča | 26,00 € |
| Ogledi | 231,00 € |
