S prijatelji smo se na jadranje spravljali dve leti, pa nismo uspeli. Enkrat službene in privatne obveznosti, drugič pa zelo slaba vremenska napoved.
Letos pa se je vse pokrilo, le Cvetka si mesec pred odhodom zlomila nogo in s tem posredno določila katero plovilo bomo izbirali. Iskati sem začel katamaran in tudi našel barko z lepim imenom La Boheme.
Jedro posadke je sestavlja trdna osnova in nekaj novincev. Cvetki, Nevenki, Borutu, Gorazdu, Marjanu in meni so se pridružili Natalija, Suzana, Bojan in Boštjan.
26. 10. 2013
Ker sem se domenil za zgodnji prevzem katamarana, smo iz Celja odšli ob 4.00 in malo po 9.00 se ustavimo pred našo lepotico.
Hitro opravimo prevzem, del posadke gre po nakupih in kmalu po opoldnevu v sončnem vremenu odplujemo iz marine.
Smer nastavimo proti otoku Kaprije in med plovbo testiramo motorne lastnosti katamarana. V morje letita bokobrana in sledijo mojstrovine večine posadke.
Ker je sonce močno nas zamika še namakanje v vodi. Odlično Po uspešnem pobiranju obeh bokobranov nadaljujemo pot v smeri Kaprij in se okoli 17.00 privežemo na bojo v ob otoku Kakanj. Uspelo nam je že prvi dan preizkusiti tudi jadralne lastnosti katamarana, ker se je vmes dvignilo tudi malo vetra.
Za večerjo Gorazd pogreje golaž, ki ga je pripravil že v Celju. Iz hladilnika privlečemo šampanjec in nazdravimo za prvo uporabo katamarana. Vsi smo prvič na katamaranu.
Vzdušje je pokvaril inkasant, ki je prišel poračunati privez. No ja 200KN niti ni visoka cena.
Nadaljujemo večerno debato ob dobri kapljici.
27. 10. 2013
Zjutraj poležimo, ker ni prave napovedi. Še pred zajtrkom pripravim ribiško opremo in z Boštjanom naloviva igle. Osem se jih je nabralo. Ker za v ponev niso najbolje, jih bova uporabila za vabo ob naslednjem ribolovu.
Okoli 8.30 izpljujemo in se namenimo proti Telaščici. Za krmilo posadimo Boštjana. Žal je začetek poti minil v oblačnem vremenu.
Vmes se slišimo s kolegi, ki so prespali na otoku Smokvica in se ustavimo pri njih na pijači. Minilo je nekaj prijetnih ur v klepetu, primerjavi ulova in nabiranju “zelenjave” na otoku. Beri začimb.
Ker je bil naš postanek pri kolegih dolg, smo spremenili cilj in odpluli na privez v zalivu Vrulje. Tja smo pripluli precej pozno. Poznemu prihodu je botrovalo tudi potapljanje in iskanje vodnih zakladov. Pravih rib ni bilo, s harpuno sem pa le privlekel ribo, ki je dodatno popestrila večerjo – testenine z morskimi sadeži. Njamsi.
Večer mine v klepetu in šalah.
28. 10. 2013
Ob jutranji kavi se odločimo, da naredimo najdaljšo ruto; iz Vrulj na sever Dugega otoka. Izpluli smo še predno so vsi prilezli iz kabin. Iz kabin jih prignalo “živahno” morje, ki je bil tudi razlog za slabše počutje dela ženskega dela posadke.
Največji mojster pa je bil Gorazd, ki med razburkano plovbo pripravil pasluj, ki smo ga imeli za večerjo. Med precej hudim premetavanjem sta skupaj z Bojanom na drobno rezala čebulo in pripravljala druge sestavine.
Najprej smo poskusili z jadri, ampak je veter bil šibak in bi porabili preveč časa. Z vključenimi motorjem smo ob zunanji strani Dugega otoka zanesljivo napredovali. Pluli smo mimo visokih klifov in drugih naravnih lepot. Toplo sonce je tudi zdrave člane posadke prijetno zazibalo v spanec.
Le Borut, ki je imel tlako za krmilom, je ostal buden.
Najprej smo se ustavili v zalivu Sakarun z sinjem modrim pejsažem. Odličen postanek za kavo in hiter skok v morje. Tudi vse bolnice so prilezle na plano in uživale v pogledu. Ker smo načrtovali spanje v zalivu Pantera, smo se hitro odpravili na pot.
Zaliva ni še noben član posadke obiskal po morski poti in nismo želeli tvegati pristanka v mraku kot prejšnji dan v Vruljah. Pluli smo mimo zelo lepega svetilnika Veliki Rat.
Po pristanku smo preizkusili še čoln, ki je po več minutnem popustil in na kratek izlet sta lahko odšla Borut in Suzana.
Preostanek večera mine ob debati in reševanju težav. Še kakšna ura in kakšen deci, pa bi rešili svet. Pa smo žal prehitro obupali.
29. 10. 2013
Jutro je optimistično in po zajtrku se odpravimo proti razbitini v zalivu Lučica, kjer z maskami pregledamo ladijske ostanke.
Pot nadaljujemo proti severu s pomočjo vetra pod budnim očesom in z mirno roko Marjana. Ker smo načrtovali bolj enostavno ruto smo se ustavili na kopanje in martinčkanje na otoku Tramerka v zalivu zaščitenim pred jugom, ki je še vedno pihal. Med plutjem proti Trameriki poskušamo sidrati še pri razbitini na vrhu Dugega otoka, ampak nam to onemogočita močan veter in slabo dno.
Ob sidranju se izza oblakov pokaže sonce in temperatura se v trenutku dvigne. Poskačemo v morje in ugotovimo, da je malce hladnejše. Z Boštjanom še opraviva pregled ribjega zaroda. Ugotovim, da potapljaška obleka obvezno potrebuje uteži, ki jih moram nabaviti za naslednje podvodne izlete.
Dan smo želeli zaključiti na otoku Ist, ampak nismo našli priveza in smo morali odpluti v zaliv Zapuntel, kjer smo se prvič na potovanju privezali na obalo. Dober občutek. Popoldan in večer mineta v sprehodu in opazovanjem ribičev, ki so se vračali v pristan. Bojan se je dogovoril za lignje in kupili smo jih 3 kg, ki bodo za večerjo naslednji dan.
Kopanje in sonce sta nas utrudila, zato se precej zgodaj odpravimo v postelje. Malo pred polnočjo sem imel v salonu alarm. Prestrašil me je pristaniški mačkon, ki se je pritihotapil na barko in brskal za hrano. Preženem ga in zaprem vhodna vrata. Boštjan pa je ostal v krmi in mirno spal naprej.
30. 10. 2013
Jutro mine v megli in naših grdih pogledih. Kmalu po izplutju se megla razkadi in objame nas dopoldansko sonce.
Prijetno vzdušje je popestrila jata delfinov, ki smo jo zagledali na jugu Molata. Delfine smo ogledovali kar nekaj časa in v Božavo smo pripluli okoli opoldneva.
Mesto je bilo kot izumrlo. Komaj smo se dogovorili, da so za nas odprli trgovino. Lahko smo kupili večino manjkajočega. Le kruha ni bilo. Natočili pa smo vodo, ki jo je že primanjkovalo.
Plovbo nadaljujemo proti otoku Rava. Ker nas je sonce razvajalo, sva se z Boštjanom, ki je bil dnevni krmar, odločila, da vržemo sidro v zalivu Lučina. Pojemo zadnje ostanke kruha in najpogumnejši se še enkrat vržemo v morje. Malce hladno ampak prijetno.
V pristanu Velika Rava se privežemo okoli 16.00 in se podamo na raziskovanje okolice. Odkrijemo trgovino, kjer smo še kupili še nekaj potrebščin. Kruha spet ni bilo. Očitno, ga bo potrebno kupiti v Saliju. Zaradi pomanjkanja kruha se dogovorimo, da bodo za zajtrk palačinke. Za peka se prijavi Nevenka, Bojan pa bo pripravil maso.
31. 10. 2013
Bojan nalogo vzame zelo resno in se ob 5.00 spravi pripravljati maso. Nevenka pa se k peki spravi malo po 6.00. Peka traja skoraj 2 uri, ostali smo palačinke pospešeno uničevali.
Med plovbo proti Telaščici, ki je bila naš dnevni cilj, se ustavimo še v Saliju, da obnovimo zaloge. Prijetno vreme izkoristimo za sprehod in pijačo na obali.
Plovba proti Telaščici je poteka mirno in brez težav. Malo “panike” je povzročil preliv Mala Proversa, ker je naš katamaran precej širok. Seveda smo tisti, ki smo večkrat pluli skozi ta preliv, natančno vedeli kako in kaj. Ampak malo zabave pa je le bilo.
Ob prispetju smo malo potelovadili s pomožnim čolnom in privezi. Zaključimo z bočnim privezom na obalo.
Dan zaključimo s sprehodi po obali in občudovanjem naravnih znamenitosti. Vmes nas preseneti klic iz marine, kjer so naknadno ugotovili, da je v petek praznik in servisne službe v pristanišču ne delujejo. Dogovorimo se, da se vrnemo v soboto okoli 9.00.
1. 11. 2013
Zjutraj nas prebudi sonce in odhod prestavili na kasnejšo uro. Med zajtrkom nas obiščejo “sorodniki”, osli. Ti se prosto sprehajajo po okolici in prosjačijo za hrano. Mi smo porabili nekaj ladijskih zalog.
Ura nas prežene in izplujejo okoli 10.00. Za postanek se odločimo na otoku Žut. Borut izbere privez v marini na Žutu, ki je že zaprla svoja vrata. Privez je bil idealen, s krmo na jug. Ker je pozicija idealna smo se odločili, da dan zaključimo kar tu. Hitro preračunam pot, pregledam vremensko napoved in ugotovim, da moramo v soboto izpluti okoli 6.00 in bomo še vedno pravočasno prišli na cilj.
Dan preostane v pohajanju po obali. Odkrijemo tudi bližnjo gostilno in se ustavimo na pijači. Natakar pove, da v soboto zapirajo prostore in do pomladi ni na celem otoku žive duše.
Med vračanjem nazaj na katamaran se zapletemo v pogovor z obiralci oliv.
Ker nas zjutraj čaka zgodnje vstajanje in nas je pohajanje po soncu utrudilo, smo se v postelje spravili izjemno zgodaj ob 20.30.
2. 11. 2013
Zjutraj Bojan najprej pripravi kavo. Vmes izplujemo in se usmerimo proti matični marini. Pred privezom še natočimo gorivo na bencinski črpalki. Tudi na zadnjih miljah je bilo morje mirno, le nebo je v daljavi razkrivalo oblake, ki so kasneje z dežjem “popestril” našo pot domov.
Brez večjih težav pristanemo in ob privezovanju se nam dogodi edina nesreča. Muring se je zapletel v desni propeler, ampak ni bilo hujšega, ker se je propeler komaj vrtel.
Kljub vsemu katamaran vrnemo brez zapletov in težav.
Med vračanjem domov se ustavimo na običajnem postajališču in kupimo paški sir. Zaključno pijačo pa smo si privoščili že v Sloveniji.
Super je bilo!!
Še nekaj statistike:
| Dan | Datum | Izhodišče | Pristanek | Razdalja v nm |
| 1 | sobota, 26. oktober 2013 | Biograd na Moru | Kakanj | 20,4 |
| 2 | nedelja, 27. oktober 2013 | Kakanj | Vrulje | 24,1 |
| 3 | ponedeljek, 28. oktober 2013 | Vrulje | Pantera | 38,5 |
| 4 | torek, 29. oktober 2013 | Pantera | Zapuntel | 16,9 |
| 5 | sreda, 30. oktober 2013 | Zapuntel | Vela Rava | 24,9 |
| 6 | četrtek, 31. oktober 2013 | Vela Rava | Telaščica | 15,6 |
| 7 | petek, 1. november 2013 | Telaščica | Žut | 12,5 |
| 8 | sobota, 2. november 2013 | Žut | Biograd na Moru | 11,8 |
| Skupaj | 164,7 | |||
