Potepanje po Nemčiji s pridihom "kolesa" 😃

Za letošnji cilj sva izbrala Nemčijo, natančneje romantično cesto. Ker sva ostala v normalni oddaljenosti od Francije, sem seveda dodal še ogled ene etape na Tour de France. 😃 Vmes pa bova opravila ogled Konstance, Colmarja in še kaj se bo našlo.

Na pot sva odšla 11.7. 2019 popoldan, bolje proti večeru, in se za prvo noč ustavila v kraju Liezen (47.565, 14.23333) ob avtocesti.

petek, 12. 7. 2019

Noč preživiva še s tremi ADji. Zjutraj je najprej na vrsti Bella. 😃 Zatem pa si še midva privoščiva zajtrk. Kraja in okolice nisva ogledovala, ampak sva koordinate naravnala na Würzburg (49.79708, 9.92302), najino izhodišče na Romantični poti.

Za kosilo sva že parkirala na natlačenem parkirišču. Po kosilu pa sva odšla na ogled mesta. Lahko zapišem le zanimivo. Presežka pa ni. Še najbolj zanimiv del je bil stari mestni most, ki je pokal od obiskovalcev in opazovanje rečne zapornice na reki Main, ki omogoča zelo velikim ladjam prehod med različnimi nivoji.

Sledi večerno lenarjenje in poslušanje nadobudne mladine, ki se predaja užitkom petkovega večera. Rahel večerni dež tudi najvztrajnejše prepodi pod streho.

sobota, 13. 7. 2019

Zjutraj nas prebudi pometač parkirišča. 😃 Je že bil čas, ker moramo vstati. 😃

Pred nadaljevanjem poti se še odpraviva na ogled bližnjega parka. Malce zaraščen, ampak zanimiv. Žal so pot preprečili zidarski odri.

Pot nadaljujeva do Tauberbischofsheim-a (49.62222, 9.66611). Ker je malo padal dež sva se s Karmen kar sama odpravila na potep. Bella ni hotela pomoliti niti smrčka iz ADja. 😃

Na ogledu naletiva na folkloro skupino in poroko, ki so jo poživili lokalni gasilci. 😃 😃 Na mladoporočenca pa nisva čakala. 😉 Zaradi rahlega dežja, ki je spet začel padati.

Pot nadaljujevs do Weikersheim-a (49.48347, 9.89564), kjer si najprej privoščiva kosilo. Med pripravo kosila se prazno parkirišče napolni skoraj v celoti. Kmalu ugotoviva, da je v bližnji dvorani prireditev. Tudi v mestu in gradu so prireditve. Na mestnem trgu so imeli dan rib in krompirja. 😃 Odideva na ogled mesta in mestnega parka. Zanimivo.

Med vožnjo do dnevnega cilja se ustaviva še v kraju Taubertor (49.47109, 10.02986). Nič posebnega. Malce zaspano mestece z zanimivimi racami. 😂 Ko sva prišla na obrežje, je cela jata priplula do naju in čakala na hrano. Žal nisva imela s seboj niti skorje kruha.

Pozno popoldan se odpraviva na dnevni cilj Rothenburg (49.37052, 10.18322). Prostor najdeva v družbi več avtodomov in na večernem soncu lenariva.

nedelja, 14. 7. 2019

Dopoldan se odpraviva na ogled mesta. Prekrižariva ga v vseh možnih smereh. 😃 Vredno ogleda in časa.

Pot nadaljujeva mimo Feuchtwangen-a do Dinkelsbühl-a (49.06406, 10.32712). V mestu je bila gneča in zastoji. Ob obisku mestnega središča tudi ugotoviva zakaj. V mestu so gostili 'veselico'. Na hitro pogledava kako in kaj ter se umakneva iz gneče. Bella je bila že zelo nemirna.

Popoldan prideva na dnevni cilj v Nördlingen (48.85525, 10.48345). Sledi pozno kosilo in lenarjenje s knjigo v roki. Pred večerom še na hitro opravimo kratek sprehod, ki ga prekine kar močan naliv. 😃

ponedeljek, 15. 7. 2019

Zjutraj oz. dopoldan sledi ogled kraja. Tokrat bolj podrobno. 😃 Nördlingen si ogledava v vseh podrobnostih, splezava na obzidje in obhodiva mesto. Vredno ogleda in časa.

Pot usmeriva v Augsburg in kmalu popoldan prideva na parkirišče (48.36963, 10.87779) in najprej poskrbiva za naju. Po kosilu najprej malo lenariva in se na ogled mesta odpraviva šele proti večeru. Hja, kar malo razočarana po luštnih malih mestih. Augsburg je pač veliko, bolje večje, mesto.

Parkirišče je na bolj glasnem delu mesta, ampak se z nočjo umiri.

torek, 16. 7. 2019

Zjutraj priprava ADja za nove napore (urejanje komunale 😃). GPS naravnam na Ga-Pa, na skakalnice. Po dobrih 100 km, pa razočaranje. Gradbišče in ni prostora niti za kolo. Odpeljeva se na drugo parkirišče (48.05535, 10.87375), ki na spodnji postaji vzpenjače na Wang. Sprehod, kosilo in vračanje do Landsberga. Točno, vračanje. 😯 Ta kraj sva zgrešila in bova popravila napako. 😐😲

Do Landsberga se vračava po drugi poti. Spoznavanje pokrajine. Rahlo valovita pokrajina, ki je posejana z gozdovi in polji. Lepo.

Popoldan prideva na parkirišče (48.05535, 10.87375) in se namestiva. Po popoldanskem počitku se odpraviva na krajše potepanje po mestu. Naletiva na srednjeveško tržnico in prireditev v središču kraja.

sreda, 17. 7. 2019

Dopoldan se odpraviva na podrobnejše raziskovanje kraja. Pot nas vodi okoli gradu in po mestnem središču, ki pa je tokrat odprt za promet. Obhod kraja je nezahteven in tudi ne pretirano dolg.

Proti opoldnevu se odpraviva proti dnevnemu cilju v kraju Bad Schussenried. Vmes se ustaviva še za dopolnitev zalog v hladilniku in kleti 😃.

Za kosilo sva že na velikem parkirišču z oskrbo (48.00346, 9.65858) ob pivnici in pivovarni SCHUSSENRIEDER Brauerei. Za ogled kraja, bolje vasi, se odločiva proti večeru. Malo in luštkano. 😃 Meni je bil še najbolj všeč obisk v pivnici. 😃
Dobro pivo varijo. Nekaj steklenic bo za domov. 🍺

Zvečer je vedno bolj toplo in posedanje ter branje pred ADjem zavleče do noči.

četrtek, 18. 7. 2019

Po zajtrku sledi premik v Konstanco na mestno parkirišče (47.65732, 9.16888; 1,5€/ura), kjer je možno tudi spati (18€/ dan). Za ogled mesta, bolje starega dela mesta, si vzameva dovolj časa. Po lenobnem ogledu mesta se odpraviva v Singen, ki bo najina zadnja postaja pred odhodom v Francijo.

Ker je treba v Singnu na ogled njihove znamenitosti gradu Hohentwiel, se pred namestitvijo na PZA odpraviva na parkirišče (47.767389, 8.81881), ki je nekje na sredini vzpetine. Do vrha ni več daleč. Žal je grad zaprt, ker se rušijo stene. Tudi z nižjega platoja je razgled odličen.

Dan zaključiva na parkirišču z oskrbo za ADje (47.76079, 8.82887; 5€/dan). Po kosilu malce lenarimo v senci, ker je sonce že spet v svoji funkciji. Pripeka. 😃 Proti večeru se s Karmen odpraviva v mesto, Bella pa ostane "doma" in čuva hišo. 😃

petek, 19. 7. 2019

Dopoldan obnoviva zaloge v hladilniku in se odpraviva proti Franciji, natančneje v Colmar. Ker je do ogleda 18. etape (25. 7.2019) na Tour de France še nekaj dni se odločiva za potepanje po vzhodu Francije. Brez posebnega načrta. Začela bova v Colmarju, ki so ga nama priporočili, in potem proti jugu do Grenobla. V torek zvečer ali sredo zjutraj morava biti na Col du Lautaret, ker bova spremljala dirko.

Popoldan prideva do Colmarja in se namestiva v marini (48.08047, 7.3759; 15€/dan  + 0,22€/osebo + 3€/pes). Okolica oz. parkirišče je na slikah lepša. Očitno je že nekaj časa suša in je trava čisto zažgana. Po kosilo malo počivava. Proti večeru pa se skupaj z Bello odpraviva v staro mestno jedro. Zanimivo je, da so vse trgovine in tudi veliko lokalov že zaprti. To sva opazila tudi že v Nemčiji. Po 18. uri je skoraj nemogoče najti odprto trgovino v središčih mest. Veliki centri so seveda odprti do večera.

sobota, 20. 7. 2019

Zjutraj se odpraviva še v informacijsko pisarno in pokrito tržnico, ki sta bila prejšnji večer že zaprta. Tržnica nič posebnega. So pa krošnjarji po mestnih ulicah, ki so jih zaprli za promet, nastavljali svoje mize in jih oblagali s kramo. Bolj ali manj zanimivo. 😃

V informacijski pisarni se pozanimava kaj se še splača odpraviti. Prijazna gospa nama obkroži kar nekaj mest. Predlaga ogled Kaysersberg-a, ki ga tudi obiščeva. Obiskala sva tudi Eguisheim. Ker je zelo vroče in v obeh krajih ni parkirišča v senci, se samo zapeljeva skozi in ugotoviva, da je Colmar najlepši. Če bi bila brez Belle bi še mogoče odšla na potep, vendar je nisva upala pustiti v ADju v tej vročini.

Za kosilo sva se ustavila v Belfort-u (47.64195, 6.86571). Na parkirišču je nekaj sence, skupaj z vetrom poskrbi, da je znosno. Na parkirišču je oskrbna postaja. Parkiranje in oskrba, tudi elektrika, sta brezplačni. Ker se je sonce širilo za oblake, se odpravimo na ogled mesta. Lepo mesto. Na mestom, ki je obkroženo z obzidjem, se dviga citadela. Odličen pogled. Pod citadelo se bohoti kip leva. Osnutek je naredil isti umetnik, ki je izdelal kip svobode.

Pozno popoldan se premaknemo do Montbéliard na parkirišče v marini (47,50563, 6.79287). Kljub sparini se odpravimo na kratek ogled kraja. Ugotavljam, da so vsa mesta na tem področju enaka na pogled. Hiše se ob ozkih ulicah skrivajo pod gradom ali trdnjavo. Prijetna za pohajanje in ogledovanje. 😃

Večerna sparina se spremeni v kar močan naliv, ki za silo ohladi ozračje.

nedelja, 21. 7. 2019

Že zjutraj je čez 20 stopinj. Dan bomo namenili le premiku proti jugu. Vmes pa se bomo ustavili v Besançonu. Parkiramo na parkirišču za ADje (47.23794, 6.01566), ki ponuja brezplačno oskrbo. Ker je nedelja, avtomat za plačilo spregledam. 😃

Med pripravami za odhod Bella na polno štrajka. Zato jo pustiva v ADju. Pa še v senci sem parkiral.

Hitri pohod po mestu in nakup kruha na stojnici. Kot sem že zapisal so kraji postali enaki. 😶 Ne glede na zapisano, je Brainçon lep in vreden ogleda. Presenetilo me je, da je bil za nedeljo precej živahen in precej trgovin, predvsem pekarne, odprtih. V prejšnjih mestih sem ob pregledovanju delovnih časov opazil, da je večina trgovin v nedeljo zaprtih. To še posebej velja za Nemčijo.

Ko se vrneva nazaj v AD, se odpravimo v kraj Pupillin. Parkirava na razgledni točki (46.87993, 5.75482) v senci. Čudovit razgled, senca, rahel veter in vročina postane znosna. 😃 Prenočimo v družbi treh avtodomov.

ponedeljek, 22. 7. 2019

Zjutraj ugotovim, da so edini minus muhe. Za zajtrk je najprej borba in muhe se taktično umaknejo. 😃

Pot naju vodi na jug proti ogledu 18. etape Tour de France. Vmes se ustaviva v trgovini. Ob vrnitvi je v ADju že kar toplo. Sicer nič hujšega, ampak Belle ne bova več puščala v ADju, ko tako vroče. Ona ne protestira, enostavno prespi takšne odsotnosti.😃

Zgodaj popoldan se ustaviva v kraju Virusu sur Bourbre na parkirišču za avtodome (45.48167, 5.4775); oskrba je zastonj. Je v senci in smo lahko prebili popoldan. Ker je dan še mlad in je zraven parkirišča kar prometna cesta se prestavimo v bližino Grenoble na parkirišče (45.213809, 5.66848) z oskrbo v kraju Sassenaga. Tudi tu je oskrba zastonj. Topel večer in noč preživimo v družbi več popotnikov. Okolica je tu precej lepša in mirna.

torek, 23. 7. 2019

Zjutraj opraviva komunalo. Med potjo napolniva rezervoar z nafto, kupiva kruh in vožnjo zaključiva na Col du Lautaret.

Tu je že vse polno oz. najboljši prostori so že zasedeni. Kriza! Pokličeva kolege, ki se na prelaz dvigajo iz Brainçona, če kaj bolje. Nič ni bolje. Uspe mi parkirati (45.03378, 6.40611) relativno blizu poti 18. etape Tour de France, ki bo čez prelaz vodila v četrtek. Po prvem šoku, da je prelaz in okolica že dva dni prej že zaparkirana z ADji, me začne prevzemati občutek pričakovanja. Še cel dan prihajajo avtodomi in iščejo parkirna mesta. Zvečer je že vsaka luknja zaparkirana. Kej bo šele jutri. Res bo noro vzdušje.

Zvečer se dobimo s kolegi in izmenjamo izkušnje zadnjih dni. Nama predstavijo Dolomite, midva pa najino pot.

Večerni, skoraj že nočni, mraz nas prežene v avto dome.

sreda, 24. 7. 2019

Sreda je namenjena pohajanju po okoliških poteh, posedanju pred ADjem, klepetu z znanci in predvsem opazovanju novih gledalcev. Čez dan večino lukenj zapolnijo avtodomi, ki še kar prihajajo. Nekateri so pravi "strokovnjaki". Zaupanje v bankine je pri nekaterih neomajno. Avtomobile in tudi avtodomove postavijo tako blizu strmin, da me kar zmrazi. Ali poznajo teren (kar ne verjamem) ali pa se zanašajo na srečo. Pozno popoldan in zvečer pa na okoliških hribih šotori poganjajo kot gobe po dežju. 😊

Vzdušje je zelo prijetno in razigrano. S kolegi si privoščimo večerne palačinke in pogovor dolgo v noč.

četrtek, 25. 7. 2019

Ko zjutraj pogledam iz Adja, sem presenečen. Cesta na Col du Lautaret iz smeri Grenobla je zaparkirana tik pred prelazom že z obeh strani. Večinoma osebni avtomobili. Seveda se je promet ustrezno upočasnil.

Po zajtrku se odpravimo na ogled proge. Tudi v smeri proti Briançonu je vse zaparkirano na obeh straneh ceste. Tu so pa večinoma avtodomi. Ker je cesta na tem delu širša, promet teče bolj normalno.

Ker naju s Karmen zanima kako zgleda cesta na prelaz Col du Galibier, se odpraviva navzgor. Ta odsek so že zaprli za promet, čeprav se bodo kolesarji po tem delu ceste podili šele pozno popoldan. Vzdušje na tem delu ceste je noro.

Gledalci že ob 9. uri prihajajo cesto. Kolesarji bodo glede na urnik na ta del ceste pripeljejo od 16.20 naprej. Dolgo bodo čakali. Prehodimo nekaj serpentin in se nato vrnemo nazaj k ADju. Že na daleč ugotoviva, da so zraven našega ADja parkirali še eni Slovenci. Ugotoviva, da so prišleki družina iz Kopra. Izmenjamo pozdrave in se zaklepetamo. Izvem, da na Tour hodijo že 23 let. 😊 Prišli so iz smeri Grenobla in povejo, da je vse zaparkirano že vsaj 5 kilometrov, če ne več. K našemu Adju so zavili zaradi tega, ker so od daleč videli slovensko zastavo.

Popoldan se najprej s kolegi odpravimo na karavno sponzorjev. Sinova kolegov pridno nabirata spominke na njun prvi Tour. 😊 Tudi midva s Karmen ujameva nekaj drobnarij.

Po karavani se s Karmen odpraviva v AD, kjer sva pustila Bello. Bella ne mara gneče in hrupa. Ker je ozračje hladno, ni problemov in mirno prespi cel popoldan v ADju. Vmes ji dava brikete in obnoviva zalogo vode. 😊 Vrneva se na traso in skupaj s kolegi pričakamo kolesarje.

Točno tako je kot je že bilo na najinih prejšnjih obiskih. Nestrpno pričakovanje, norčije gledalcev, živčni policisti … Ko zagledamo prvi helikopter, ki snema dogajanje, se za trenutek dogajanje na Col du Lautaret umiri in na cesto leže za trenutek tišina. Potem pa se po strmini prične valiti val navdušenja in navijanja. Kmalu se na cesti v dolini prikaže ubežna peterica. Čeprav smo že na kar strmem delu, kolesarji kar poletijo mimo nas. Navdušeno pozdravljamo vsakega in vse skupaj. S kolegi ostanemo do konca. Žal pa se kar veliko gledalcev odpravilo k svojim avtomobilom kmalu po tem, ko je mimo nas švignil rumeni Julian Alaphilippe. Mi smo vztrajali do konca in z vzkliki pospremili tudi sprinterje s Petrom Saganom. Kmalu se prikaže zadnji avto in dirke je konec. Kar malo razočarano se odpravimo k avtodomovom.

Gneča je nepopisna in na cesti ne nastal neverjeten zastoj. S Karmen se odločiva še malo počakati in AD prestaviva k kolegom. Spijemo zadnjo pijačo, pojemo nekaj dobrot in s Karmen se odpeljeva proti Briançonu. Z nekaj manjšimi zastoji prispeva do meje z Italijo in se namestiva na postajališču za avtodome pri kraju Montgenevre (44.93388, 6.73447). Ker so rezervoarji v ADju polni in prazni 😊, najprej opraviva komunalo. Pred spanjem na hitro opravimo še ogled vasi, bolje apartmajskega naselja. Pred spanjrm se s Karmen odločiva, da bova naslednji dan odšla kar domov.

petek, 26. 7. 2019

Zjutraj na hitro pojemo zajtrk, plačamo nočitev in malo pred 8.00 odrinemo proti Sloveniji. Kmalu smo na avtocesti in pot nas vodi mimo Torina, Milana, Verone in Benetk. Pri Benetkah naredimo manjši ovinek zaradi zastojev po A27 in A28. Vmes se ustavimo še za kosilo. V Sloveniji naletimo še na nekaj zastojev in se malo po 18.00 ustavimo v Ljubljani na kavi. 😊 Postanka je najbolj vesela Bella. 😊 Kmalu se odpravimo naprej in malo po 20. uri smo doma.

Švica z okusom po Tour de France

Po treh letih odsotnosti iz avtodomarske scene, sva s Karmen letos spet na kolesih. Čez zimo sva kupila predelan kombi Megamobil. Prve teste sva opravila pomladi. Kombi se odlično obnese za dve osebi in psa. Le dlake naše Belle so problem. ☺ Pa bomo že.

Za dopust sva se odločila za prehod po severni Italiji, kratek skok v Francijo na dirko Tour de France in daljši krog po Švici.

Na pot sva se podala v četrtek, 12. 7., in se najprej odpravila do Ljubljane na kavo k tašči. Zaključek je bil tak, da sva tam tudi prespala. ☺

Petek, 13. 7. 2018

V petek zjutraj sva se odpravila najprej do trgovine Ikea pri Gorici in malo napasla oči. Ob vrnitvi sva ugotovila, da je sonce zelo močno in je najin AD lepo zagrel. Belli, ki je ostala v njem ni bilo nič hujšega, ker je itak ves čas spala. ☺

Pot sva nadaljevala do že znanega parkirišča pri vili Manin. Ker je bil dan še mlad, sem pregledal kilometre pred nami in ugotovil, da se kljub vsemu ne smeva preveč obirati, če želiva biti v ponedeljek na progi ob 10. etapi tura. Zaradi tega se odpravila naprej in prespala v kraju Adro ob cerkvi v družbi še enega AD. Ponoči se je pridružili še prikoličar.

Sobota, 14. 7. 2018

Avtocesto zapustiva pri Milanu in pot nadaljujeva proti dolini Aoste. Med potjo občudujeva okolico in se čudiva riževim poljem ter neizmernim količinam vode. Oba presenetijo namakalni sistemi s katerimi zalivajo travnike. Bo treba v knjige pogledati. Za nočitev in popoldanski pohod se odločiva za obisk gorske vasi, Breuil-Cervinia. AD parkirava na postajališču, ki nudi oskrbo. Nočitev in oskrba sta 7.80€.

Med potepanje  po okolici ugotoviva, da je v bližini golf igrišče, ki so ga okupirali svizci. Ob cesti opaziva table, da bo v nedeljo dirka z avtomobili, če lahko Ferrarije tako imenujem.

Nedelja, 15. 7. 2018

Napovedana dirka naju spodbudi k hitremu premiku na oskrbno mesto in odhod v dolino. Med vožnjo v dolino naju prehitijo spremljevalna vozila kolesarjev, ki imajo očitno tudi dirko. Za nekaj minut se jim umakneva in nadaljujeva pot po zaviti poti do doline in naprej proti Aosti.

Zapeljeva se še do Courmayeur-ja in ga le obvoziva ter se vrneva proti odcepu za prelaz Petit Saint-Bernard. Po zaviti cesti se dvignemo naj in parkiramo. Zalije naju dež. Ob kavi počakava na sonce, ki hitro osuši travo, da lahko gremo z Bello na sprehod po mehki travni preprogi in obiščemo bližnjo zaplato snega. Bella je na snegu čisto ponorela. ☺

Sledi spust v dolino proti kraju Seez. V kraju La Rosiere naletiva na priprave za postavitev cilja 11 etape TdF. Neznosna gneča, vsa parkirišča so že zaprta. To bo kaos v sredo. Pot nadaljujeva po serpentinah in naletiva na prve parkirane avtodome, ki bodo čakali na kolesarje, ki se bodo mučili v precej zahteven hrib. Tekmovalce čaka 19 serpentin navzgor, mene pa navzdol. Seveda brez pikantnih podrobnosti ne gre. Belli je slabo, ker je kljub najini pazljivosti jedla sneg. Na eni izmed serpentin ustavim, da je našla travo. Po tem veterinarskem posegu zibanje po serpentinah teče bolj ali manj mirno. Za manj mirno zibanje je poskrbela Karmen, ki ji takšne ceste niso všeč.

Po prihodu v Seez slediva poti 11 etape spet v hrib, po še ožji in bolj zaviti cesti. Seveda je Karmen tudi navila. Pove, da naslednjič potujeva samo po ravnini. Ker pa vem kam sva namenjena, vem da bo ob prihodu v prelepo dolino med gorskimi vršaci zelo navdušena. Moja napoved se uresniči. ☺

Parkirava na prostranem travniku in šok, ni mobilnega signala, da bi se lahko javila in pohvalila. Hitro se potolaživa. Za razplet nogometnega finala pa sva slišala navdušene gledalce v bližnji gostilni. Glede na zvočne efekte je očitno zmagala Francija. Bom preveril, ko pridem do mobilnega signala.

Pred spanjem se še odpraviva na potep in zatem zaspiva ob zvokih kravjih zvoncev ter dežnih kapelj.

Ponedeljek, 16. 7. 2018

Budnica. Seveda, kravji zvonci. Ampak niso moteči. Po zajtrku se po progi 11 etape TdF odpraviva proti današnjemu cilju, ki bo na cesto od kraja Cluses pa do Le Reposoir, 10 etapi TdF.

Navigacija naju vodi po ovinkasti cesti mimo vršacev in jezer. Ovinkov in serpentin je toliko, da se na koncu tudi naveličam takšne ceste in vsaj za nekaj časa zavijem na bolj ravne odseke.

Pri kraju Saint Jean de Sixt se odcepiva na levo proti cilju 10 etape, kraku Le Grand Bornand. Kmalu so obcestna parkirišča, zelo pogojno jih lahko tako imenujemo, polna avtodomov, šotorov in drugega. Nekateri parkirajo celo v jarke. Bolj se približujemo zadnjemu gorskemu cilju, Col de Colombiere, več je avtodomov. Niti najmanjše luknje ni za naju. Pred odhodom sem označil kraj, Le Reposoir, ki ima parkirišče za avtodome. Vse polno. Pot nadaljujeva proti naslednjemu gorskemu cilju v kraju Romme. Tu je tudi gneča, vendar najdeva še kar užitno parkirišče med množico drugih na travi.

V toplem soncu parkiram, razprem tendo in razobesim zastavo. Čez minuto ali dve sem moral sosedom razlagati, da nisem navijač Sagana ampak Rogliča.

Sledi postavljanje žara in priprava kosila.

Popoldanski sprehod naju vodi po vasi v eno smer in v drugo smer. Okolica gostilne najbolj diši Belli. Cmarijo na žaru. ☺ Na parkiriščih je gneča in vozila še kar prihajajo. Proti večeru na prireditvenem mestu pripravljajo oder za večerni koncert. Žurka traja pozno v noč. Mi trije pa sladko zaspimo.

Torek, 17. 7. 2018

Zjutraj naju preseneti dež. Ker sva zvečer mizo, stole in drugo navlako pustila zunaj, je seveda vse namočeno in zajtrk je bil v avtu in ne pred njim. Vendar sonce kmalu posije in hitro posuši stole in travo. Kar toplo je postalo.

Sprehod hitro zaključiva, ker je nora gneča in je Bella nemirna. Ponoči je prišlo ogromno avtomobilov in avtodomov. Vse je zaparkirano. Že ob 9.00 so nekateri nosili stole, hladilne torbe in senčnike na traso etape. Seveda ob cesti plapola že ogromno transparentov. Prav luštno.

Okoli 11.00 se odpravim na traso, ker isto progo vozijo tudi dekleta. Med ogledovanje  naletim na spremljevalno vozilo slovenske ekipe, BTC City Ljubljana. S spremljevalcem se zapleteva v pogovor in čakava na dekleta. Noro. ☺

Med čakanjem na karavano pripraviva kosilo. Belli pripraviva kotiček za popoldanski počitek, ker je na karavano in dirko ne bova vzela.

Malo po 14. uri se začne šov spremljevalnih vozil sponzorjev. Med gledalce mečejo bolj ali manj uporabna promocijska gradiva. Letos sva dobila samo senčnik in nekaj lepih posnetkov.

Ker je do prihoda kolesarjev še dobra ura, sva jih počakala pred avtodomom. Malo brala, več gledala dirko na mobitelu. Ne le ogled na televiziji, tudi povečan zračni promet naju opomni, da se vrneva na stezo. Pograbiva slovenski zastavi in …

Postaviva se nekaj metrov pred gorskim ciljem. Na nasprotni strani odkrijeva dekle zavito v slovensko zastavo. Med pogovorom odkrijemo, da prihajajo iz Varaždina.

Kmalu se direndaj poveča in kolesarji prično prihajati proti cilju. Kljub klancu so ZELO hitri. Vsaka čast. Po prihodu glavnine, z vsemi favoriti in Rogličem, zaostali kolesarji prihajajo še okoli 30 minut. Vse pozdraviva z aplavzom in mahanjem z zastavo.

Po prihodu zadnjega vozila organizatorja se odpraviva k avtodomu in pripraviva za odhod. Okoli 18.30 odrineva v dolino proti kraju Cluses. Seveda na cesti nastane zastoj dolg vsaj 4 kilometre. ☺

Počasi, čez slabi dve uri, prideva v dolino in najprej zavijem po hrano za avto. Nafte je že bolj malo. Spoznam prednost velikega rezervoarja. Nazadnje sem natočil še v Sloveniji pred prestopom meje in sem z gorivom prevozil celo severno Italijo in vse gorske prelaze.

Ker sva zelo pozna se odločiva za postanek in nočitev v bližini kraja Bonneville.

Sreda, 18. 7. 2018

Zjutraj sledi komunala, zatem premik do trgovine in nakup zajtrka. Pozen zajtrk opraviva na poti proti Švici.

Vmes se ustaviva še na parkirišču za AD, ki sem ga načrtoval za nočitev. Še dobro, da sva se ustavila prej. Tu ni mesta niti za kolo. Vse polno.

Ob obali jezera nadaljujeva pot do Švice. Skoraj sem spregledal mejni prehod. Nobene kontrole.

Sledi pot do mesta Aigle, kjer sva se odpravila na ogled gradu med vinogradi. Lepo. V notranjost gradu nisva vstopila. Psom je vstop prepovedan. Poslikava okolico in nadaljujeva pot do gradu Veytaux, kjer pa sva Bello pustila v AD. Ogled okolice, fotografiranje in nazaj.

Sledi vožnja skozi Montreux, kjer pa se nisva ustavila. Podobno kot na vseh/večini turističnih točkah smo z AD-ji nezaželeni. Nič hudega. Odpraviva se proti parkirišču v bližini kraja Bulle, kjer bova tudi prespala.

Parkirišče je bilo skoraj čisto polno in le s težavo najdem prostor za naš AD. Hitro odkrijem, da je obala bližnjega jezera polna domačinov, ki se razdajajo soncu in vodnim užitkom.

Sledi pozno kosilo in se pridruživa domačinom na obali. Pravi užitek. S temo se sprazni tudi parkirišče in prespiva v družbi kombija in prikolice.

Četrtek, 19. 7. 2018

Zjutraj naju med zajtrkom zmotijo delavci, ki postavljajo paviljon na plaži. Ker so prišli s težko opremo, se jim uvidevno umaknem na drugi konec parkirišča.

Najprej se odpraviva v Gruyeres, kjer si ogledava srednjeveško naselje. Ker sva bila zelo zgodnja, sva se izognila plačilo parkirnine. ☺ Mestece je lepo in vredno ogleda.

Pot nadaljujeva proti severu v dolino reke Emm. Ali poznate sir z luknjami? Tu je doma. ☺ Odkrivava in raziskujeva mesta in vasi. Izpostavil bi lesen most čer reko Emm, ki je v bližini kraja Hasle-Rüegsau. Blizu je možno tudi parkirati in se odpraviti na ogled okolice. Spanje seveda ne pride v poštev.

Pot nadaljujeva mimo sirarne Schaukäserei v Affolternu in pristaneva v kraju Nuttwil, kjer se namestiva na dvorišču tovarne električnih koles. Na razpolago je kompletna oskrba, brezplačno. Pred spanjem se odpraviva na potep po vasici.

Petek, 20. 7. 2018

Pred odhodom urediva komunalo in kompas naravnava na srednjeveško mesto Regensberg.

V tem kraju so čudovite »prekatne« hiše. Pomeni, da je nosilna konstrukcija iz vidnega lesa in zidano polnilo. Les je običajno temne barve, polnilo pa bele oz. zelo svetle. Zelo lepo za oči. Najbolj pa naju je presenetilo, da ni gneče.

Pod naju vodi na sever, proti renskim slapovom. Med bolj ali manj dolgočasno vožnjo po švicarskem podeželju (na navigaciji sem izključil cestnine oz. vinjete), me preseneti navodilo, da zavijem na avtocesto. Panično se izognem in nadaljujem pot do prve možnosti za postanek, da preverim navigacijo. Ugotovim, da je z navigacijo vse OK. Ta del avtoceste ni plačljiv in sem le zavil nanjo.

Slapovi Rena so prečudoviti. Parkirala sva na vzhodnem delu, levem bregu. Kupiva vstopnice (5 CHF za enega), Bella ima prost vstop. Ni besed za opis, slike povedo vse.

Dan zaključiva v Singnu pa plačljivem parkirišču (5 EUR). Imava še čas za ogled mesta in sledi kampiranje pred AD. Od tu naju prežene nekaj kapelj dežja. Ker sva v Nemčiji tudi napolniva komunikacijsko sušo, ki se je nabrala v Švici. 😏

Sobota, 21. 7. 2018

Zjutraj po opravljenem jutranjem sprehodu z Bello in zajtrkom zavijemo najprej na grad v bližini Singna, Hohentwiel. Pa ni bilo nič. Ko sem želel z glavne ceste zaviti na cesto, ki vodi na Hohentwiel, sem naletel na zaporo. Nič, pa gremo v polnjenje naše shrambe. Cene so ugodnejše kot v Švici.

Pot usmeriva proti Stein am Rhein. Parkirišče najdemo zelo blizu vhoda v zgodovinsko mesto. Tu pa je nekaj življenja. Trgovinice, gostilne in druge turistične znamenitosti so polno zasedene. Z Bello se sprehodiva po coni za pešce in ob Renu. Lepo.

Med potjo do Konstance (Konsatnz) se na lepem parkirišču ustaviva za kosilo. Pot nadaljujemo proti Konstanci, vendar je zaradi nemogoče gneče (za 100 m sva porabila 30 min) ostala za naslednje potepanje po teh krajih. Nekaj mora tudi ostati.

Za nočitev sem izbral novo postajališče v kraju Glarus. Prispeva skupaj z deževnimi oblaki, ki so zastrli pogled na okoliške vršace. Še pred potegom ročne zavore pa nas zasuje dež. Nič ne bo s sprehodom.

Z nočjo dež poneha in na hitro odideva na kratek sprehod po bližnji okolici. Poleg parkirišča oz. parkirišče je del večjega športnega objekta. Ob vračanju v AD naju preleti helikopter in pristane nekje v mestu. Od daleč je bil videti kot NLP. 😊

Nedelja, 22. 7. 2018

Jutro tudi ni bilo nič bolj prijazno od večera. Vsaj dežja ni. Pred odhodom izpraznim vodo in WC kaseto. Karmen pa najde robidnice v bližnjem grmovju. Bodo za posladek po kosilu.

Nekaj kilometrov se vračava nazaj po cesti in se nato odcepiva za Zürich ter zatem proti kraju Schwyz. Parkirava blizu centra in ugotovim, da je celo brezplačno. 😊 Nobene gneče, le nekaj gostov v okoliških restavracijah in slaščičarnah.

Pot naju vodi proti jugu. Andermatt je najino naslednje križišče, kjer se bova odcepila proti vzhodu na prelaz Oberalppass. Cesta je zelo zahtevna, vendar lepa. Moti le več gradbišč, ki so na serpentinah. Cesta na prelaz pa je ena lepših, s čudovitim razgledom.

Ob prihodu na prelaz naju objamejo vrhovi in oblaki. Ko pa stopiva iz ADja, pa naju prepiha kar močan veter. Kosilo in posladek pospraviva in sledi še sprehod po okolici. V jezeru na 2040 metrih ribiči namakajo trnek. Nisva čakala, da bi ugotovila s kakšnim uspehom. Čez prelaz vozi tudi vlak.

Najprej sva imela namen prespati na prelazu, vendar veter in oblaki naju preženejo v dolino. Pristaneva Breil na lepem parkirišču ob umetnem jezeru. Izza oblakov se prikaže celo nekaj sonca in obhodiva jezero. Zvečer še izkoristiva še dodatno ponudbo postajališča, tuše. Se kar prileže več prostora. ;)

Ponedeljek, 23. 7. 2018

Oblačno, vendar brez vetra. V daljavi se trgajo oblaki in napoveduje se lepši dan. Okolica naju vabi in opravimo jutranji sprehod.

Pot naju vodi do kraja Chur, najstarejšega švicarskega mesta. Z ogledom ni bilo nič, ker se je ulilo in je bila cela dolina zaprta z oblaki. Zavijeva proti severu in se ustaviva v kraju Zizers pred trgovino z avtodomi, da opraviva komunalne zadeve. Med kuhanjem kave, si ogledam okolico in poiščem sanitarni blok. Našel. Ko se vrnem na kavo me Karmen vpraša, če vem kje sem parkiral. Na dvorišču za AD odgovorim. Hja, to je bilo res. Res pa je tudi bilo, da je v sosednji stavbi bil erotični salon in nočni klub. ☺ Storitev podružnice trgovine z ADji nisva testirala. ☺

Potem nadaljujeva v Lihtenštajn do prestolnice Valduz kjer se ustaviva na parkirišču pri stadionu. Posije sonce in odpraviva se na sprehod po središču kraja. Prestiž se vidi na vsakem koraku.

Ker je ura še zgodnja se odpraviva na nočitev v Avstrijo do spodnje postaje žičnice pri kraju Vandans. Pričaka naju veliko ravno parkirišče. Sledi sprehod v bližnjo vas in iskanje pekarne za jutranji nakup kruha.

Torek, 24. 7. 2018

Jutranje sonce je dobrodošla sprememba po treh bolj kislih dneh. V soncu opraviva nakup kruha za zajtrk in pot nadaljujeva proti domu. 😏

Mimo Innsbrucka se odpraviva na prelaz Brenner, kjer se Karmen za nekaj časa odpravi v velik outlet center na ogled. Z Bello malo pohajava po okolici. Vmes še pogledam zaključek etape Tour de France. Proti večeru se odpraviva v dolino proti spodnji gondole na smučišču Kronplatz. Naletiva na več avtodomov, ki so parkirani ob robu parkirišča v senci.

Posedanje v večernem soncu se prav prileže. ☺

Sreda, 25. 7. 2018

Za zajtrk Karmen pripravi kup palačink. Zadnji dan oz. predzadnji se je dobro začel. ☺

Dan ni nič posebnega. Le premik do nama že poznanega postajališča na Belopeških jezerih. Po prihodu se odpraviva na »pohod« okoli zgornjega jezera in do spanja ostane le še »zabušavanje« do bolečin 😏

Četrtek, 26. 7. 2018

Dopoldan opraviva še pohod do spodnjega jezera in premik do Ljubljane na kosilo. ;) Popoldan pa domov. 😏

Povzetek

Po nekaj letnem postu je bilo spet zanimivo popotovati po cestah. Švica nič posebnega, le hiše so bolj v klancih in veliko obnavljajo. Kot zanimivost sem opazil, da so v Franciji ceste, kjer poteka Tour de France, na novo preplastili z asfaltom. Drugače pa niso nikjer ceste nič boljše kot pri nas. Za merilo sem imel ropotanje posode v omarah. ☺ Spet sem ugotovil, da je po svetu lepo, doma pa je tudi OK.

Podatki

Spanje	Koordinate
Adro	45.617169, 9.979205
Cervinia	45.925811, 7.620160
Les Chappieux	45.696028, 6.733888
Romme	46.030104, 6.574658
Saint Pierre en Faucigny	46.058847, 6.374559
Morlon	46.626751, 7.094449
Huttwil	47.115573, 7.868589
Singen	47.760131, 8.827476
Glarus	47.050885, 9.063039
Breil	46.770243, 9.067152
Vandans	47.090783, 9.870598
Kronplatz	46.773403, 11.942643
Belopeška jezera	46.473185, 13.671262

Spet je nov pri hiši

Potepinska duša ne da miru. 😄

Zaradi nekaterih okoliščin je najin "genij" (avto dom, seveda) pred leti odšel od hiše in sva bila kar nekaj časa okupirana z drugimi obveznostmi.

Vendar "odvisnost" premaga vse ovire in je za 8. 3. 2018 (dan žena!) domov prišel nov avto dom, ki so ga naredili pri podjetju MegaMobil.