Po treh letih
odsotnosti iz avtodomarske scene, sva s Karmen letos spet na kolesih. Čez zimo
sva kupila predelan kombi Megamobil. Prve teste sva opravila pomladi. Kombi se
odlično obnese za dve osebi in psa. Le dlake naše Belle so problem. ☺ Pa bomo že.
Za dopust sva
se odločila za prehod po severni Italiji, kratek skok v Francijo na dirko Tour
de France in daljši krog po Švici.
Na pot sva se
podala v četrtek, 12. 7., in se najprej odpravila do Ljubljane na kavo k tašči.
Zaključek je bil tak, da sva tam tudi prespala. ☺
Petek, 13. 7.
2018
V petek
zjutraj sva se odpravila najprej do trgovine Ikea pri Gorici in malo napasla
oči. Ob vrnitvi sva ugotovila, da je sonce zelo močno in je najin AD lepo
zagrel. Belli, ki je ostala v njem ni bilo nič hujšega, ker je itak ves čas
spala. ☺
Pot sva
nadaljevala do že znanega parkirišča pri vili Manin. Ker je bil dan še mlad,
sem pregledal kilometre pred nami in ugotovil, da se kljub vsemu ne smeva
preveč obirati, če želiva biti v ponedeljek na progi ob 10. etapi tura. Zaradi
tega se odpravila naprej in prespala v kraju Adro ob cerkvi v družbi še enega
AD. Ponoči se je pridružili še prikoličar.
Sobota, 14.
7. 2018
Avtocesto
zapustiva pri Milanu in pot nadaljujeva proti dolini Aoste. Med potjo
občudujeva okolico in se čudiva riževim poljem ter neizmernim količinam vode.
Oba presenetijo namakalni sistemi s katerimi zalivajo travnike. Bo treba
v knjige pogledati. Za nočitev in popoldanski pohod se odločiva za obisk gorske
vasi, Breuil-Cervinia. AD parkirava na postajališču, ki nudi oskrbo. Nočitev in
oskrba sta 7.80€.
Med potepanje
po okolici ugotoviva, da je v bližini golf igrišče, ki so ga okupirali
svizci. Ob cesti opaziva table, da bo v nedeljo dirka z avtomobili, če lahko
Ferrarije tako imenujem.
Nedelja, 15.
7. 2018
Napovedana
dirka naju spodbudi k hitremu premiku na oskrbno mesto in odhod v dolino. Med
vožnjo v dolino naju prehitijo spremljevalna vozila kolesarjev, ki imajo očitno
tudi dirko. Za nekaj minut se jim umakneva in nadaljujeva pot po zaviti poti do
doline in naprej proti Aosti.
Zapeljeva se
še do Courmayeur-ja in ga le obvoziva ter se vrneva proti odcepu za prelaz
Petit Saint-Bernard. Po zaviti cesti se dvignemo naj in parkiramo. Zalije naju
dež. Ob kavi počakava na sonce, ki hitro osuši travo, da lahko gremo z Bello na
sprehod po mehki travni preprogi in obiščemo bližnjo zaplato snega. Bella je na
snegu čisto ponorela. ☺
Sledi spust v
dolino proti kraju Seez. V kraju La Rosiere naletiva na priprave za postavitev
cilja 11 etape TdF. Neznosna gneča, vsa parkirišča so že zaprta. To bo kaos v
sredo. Pot nadaljujeva po serpentinah in naletiva na prve parkirane avtodome,
ki bodo čakali na kolesarje, ki se bodo mučili v precej zahteven hrib.
Tekmovalce čaka 19 serpentin navzgor, mene pa navzdol. Seveda brez pikantnih
podrobnosti ne gre. Belli je slabo, ker je kljub najini pazljivosti jedla sneg.
Na eni izmed serpentin ustavim, da je našla travo. Po tem veterinarskem posegu
zibanje po serpentinah teče bolj ali manj mirno. Za manj mirno zibanje je
poskrbela Karmen, ki ji takšne ceste niso všeč.
Po prihodu v
Seez slediva poti 11 etape spet v hrib, po še ožji in bolj zaviti cesti. Seveda
je Karmen tudi navila. Pove, da naslednjič potujeva samo po ravnini. Ker
pa vem kam sva namenjena, vem da bo ob prihodu v prelepo dolino med gorskimi
vršaci zelo navdušena. Moja napoved se uresniči. ☺
Parkirava na
prostranem travniku in šok, ni mobilnega signala, da bi se lahko javila in
pohvalila. Hitro se potolaživa. Za razplet nogometnega finala pa sva slišala
navdušene gledalce v bližnji gostilni. Glede na zvočne efekte je očitno zmagala
Francija. Bom preveril, ko pridem do mobilnega signala.
Pred spanjem
se še odpraviva na potep in zatem zaspiva ob zvokih kravjih zvoncev ter dežnih
kapelj.
Ponedeljek,
16. 7. 2018
Budnica. Seveda,
kravji zvonci. Ampak niso moteči. Po zajtrku se po progi 11 etape TdF odpraviva
proti današnjemu cilju, ki bo na cesto od kraja Cluses pa do Le Reposoir, 10
etapi TdF.
Navigacija
naju vodi po ovinkasti cesti mimo vršacev in jezer. Ovinkov in serpentin je
toliko, da se na koncu tudi naveličam takšne ceste in vsaj za nekaj časa
zavijem na bolj ravne odseke.
Pri kraju
Saint Jean de Sixt se odcepiva na levo proti cilju 10 etape, kraku Le Grand
Bornand. Kmalu so obcestna parkirišča, zelo pogojno jih lahko tako imenujemo,
polna avtodomov, šotorov in drugega. Nekateri parkirajo celo v jarke. Bolj se
približujemo zadnjemu gorskemu cilju, Col de Colombiere, več je avtodomov. Niti
najmanjše luknje ni za naju. Pred odhodom sem označil kraj, Le Reposoir, ki ima
parkirišče za avtodome. Vse polno. Pot nadaljujeva proti naslednjemu gorskemu
cilju v kraju Romme. Tu je tudi gneča, vendar najdeva še kar užitno parkirišče
med množico drugih na travi.
V toplem
soncu parkiram, razprem tendo in razobesim zastavo. Čez minuto ali dve sem
moral sosedom razlagati, da nisem navijač Sagana ampak Rogliča.
Sledi
postavljanje žara in priprava kosila.
Popoldanski
sprehod naju vodi po vasi v eno smer in v drugo smer. Okolica gostilne najbolj
diši Belli. Cmarijo na žaru. ☺ Na parkiriščih
je gneča in vozila še kar prihajajo. Proti večeru na prireditvenem mestu
pripravljajo oder za večerni koncert. Žurka traja pozno v noč. Mi trije pa
sladko zaspimo.
Torek, 17. 7.
2018
Zjutraj naju
preseneti dež. Ker sva zvečer mizo, stole in drugo navlako pustila zunaj, je
seveda vse namočeno in zajtrk je bil v avtu in ne pred njim. Vendar sonce kmalu
posije in hitro posuši stole in travo. Kar toplo je postalo.
Sprehod hitro
zaključiva, ker je nora gneča in je Bella nemirna. Ponoči je prišlo ogromno
avtomobilov in avtodomov. Vse je zaparkirano. Že ob 9.00 so nekateri nosili
stole, hladilne torbe in senčnike na traso etape. Seveda ob cesti plapola že
ogromno transparentov. Prav luštno.
Okoli 11.00 se odpravim na traso, ker isto progo
vozijo tudi dekleta. Med ogledovanje naletim na spremljevalno vozilo
slovenske ekipe, BTC City Ljubljana. S spremljevalcem se zapleteva v pogovor in
čakava na dekleta. Noro. ☺
Med čakanjem
na karavano pripraviva kosilo. Belli pripraviva kotiček za popoldanski počitek,
ker je na karavano in dirko ne bova vzela.
Malo po 14.
uri se začne šov spremljevalnih vozil sponzorjev. Med gledalce mečejo bolj ali
manj uporabna promocijska gradiva. Letos sva dobila samo senčnik in nekaj lepih
posnetkov.
Ker je do
prihoda kolesarjev še dobra ura, sva jih počakala pred avtodomom. Malo brala,
več gledala dirko na mobitelu. Ne le ogled na televiziji, tudi povečan zračni
promet naju opomni, da se vrneva na stezo. Pograbiva slovenski zastavi in …
Postaviva se
nekaj metrov pred gorskim ciljem. Na nasprotni strani odkrijeva dekle zavito v
slovensko zastavo. Med pogovorom odkrijemo, da prihajajo iz Varaždina.
Kmalu se
direndaj poveča in kolesarji prično prihajati proti cilju. Kljub klancu so ZELO
hitri. Vsaka čast. Po prihodu glavnine, z vsemi favoriti in Rogličem, zaostali
kolesarji prihajajo še okoli 30 minut. Vse pozdraviva z aplavzom in mahanjem z
zastavo.
Po prihodu
zadnjega vozila organizatorja se odpraviva k avtodomu in pripraviva za odhod.
Okoli 18.30 odrineva v dolino proti kraju Cluses. Seveda na cesti nastane
zastoj dolg vsaj 4 kilometre. ☺
Počasi, čez
slabi dve uri, prideva v dolino in najprej zavijem po hrano za avto. Nafte je
že bolj malo. Spoznam prednost velikega rezervoarja. Nazadnje sem natočil še v
Sloveniji pred prestopom meje in sem z gorivom prevozil celo severno Italijo in
vse gorske prelaze.
Ker sva zelo
pozna se odločiva za postanek in nočitev v bližini kraja Bonneville.
Sreda, 18. 7.
2018
Zjutraj sledi
komunala, zatem premik do trgovine in nakup zajtrka. Pozen zajtrk opraviva na
poti proti Švici.
Vmes se
ustaviva še na parkirišču za AD, ki sem ga načrtoval za nočitev. Še dobro, da
sva se ustavila prej. Tu ni mesta niti za kolo. Vse polno.
Ob obali
jezera nadaljujeva pot do Švice. Skoraj sem spregledal mejni prehod. Nobene
kontrole.
Sledi pot do
mesta Aigle, kjer sva se odpravila na ogled gradu med vinogradi. Lepo. V
notranjost gradu nisva vstopila. Psom je vstop prepovedan. Poslikava okolico in
nadaljujeva pot do gradu Veytaux, kjer pa sva Bello pustila v AD. Ogled
okolice, fotografiranje in nazaj.
Sledi vožnja
skozi Montreux, kjer pa se nisva ustavila. Podobno kot na vseh/večini
turističnih točkah smo z AD-ji nezaželeni. Nič hudega. Odpraviva se proti
parkirišču v bližini kraja Bulle, kjer bova tudi prespala.
Parkirišče je
bilo skoraj čisto polno in le s težavo najdem prostor za naš AD. Hitro
odkrijem, da je obala bližnjega jezera polna domačinov, ki se razdajajo soncu
in vodnim užitkom.
Sledi pozno
kosilo in se pridruživa domačinom na obali. Pravi užitek. S temo se sprazni
tudi parkirišče in prespiva v družbi kombija in prikolice.
Četrtek, 19.
7. 2018
Zjutraj naju
med zajtrkom zmotijo delavci, ki postavljajo paviljon na plaži. Ker so prišli s
težko opremo, se jim uvidevno umaknem na drugi konec parkirišča.
Najprej se
odpraviva v Gruyeres, kjer si ogledava srednjeveško naselje. Ker sva bila zelo
zgodnja, sva se izognila plačilo parkirnine. ☺ Mestece je lepo in vredno ogleda.
Pot
nadaljujeva proti severu v dolino reke Emm. Ali poznate sir z luknjami? Tu je
doma. ☺ Odkrivava in raziskujeva mesta in vasi.
Izpostavil bi lesen most čer reko Emm, ki je v bližini kraja Hasle-Rüegsau.
Blizu je možno tudi parkirati in se odpraviti na ogled okolice. Spanje seveda
ne pride v poštev.
Pot
nadaljujeva mimo sirarne Schaukäserei v Affolternu in pristaneva v kraju
Nuttwil, kjer se namestiva na dvorišču tovarne električnih koles. Na razpolago
je kompletna oskrba, brezplačno. Pred spanjem se odpraviva na potep po vasici.
Petek, 20. 7.
2018
Pred odhodom
urediva komunalo in kompas naravnava na srednjeveško mesto Regensberg.
V tem kraju
so čudovite »prekatne« hiše. Pomeni, da je nosilna konstrukcija iz vidnega lesa
in zidano polnilo. Les je običajno temne barve, polnilo pa bele oz. zelo
svetle. Zelo lepo za oči. Najbolj pa naju je presenetilo, da ni gneče.
Pod naju vodi
na sever, proti renskim slapovom. Med bolj ali manj dolgočasno vožnjo po
švicarskem podeželju (na navigaciji sem izključil cestnine oz. vinjete), me
preseneti navodilo, da zavijem na avtocesto. Panično se izognem in nadaljujem
pot do prve možnosti za postanek, da preverim navigacijo. Ugotovim, da je z
navigacijo vse OK. Ta del avtoceste ni plačljiv in sem le zavil nanjo.
Slapovi Rena
so prečudoviti. Parkirala sva na vzhodnem delu, levem bregu. Kupiva vstopnice
(5 CHF za enega), Bella ima prost vstop. Ni besed za opis, slike povedo vse.
Dan
zaključiva v Singnu pa plačljivem parkirišču (5 EUR). Imava še čas za ogled
mesta in sledi kampiranje pred AD. Od tu naju prežene nekaj kapelj dežja. Ker
sva v Nemčiji tudi napolniva komunikacijsko sušo, ki se je nabrala v Švici. 😏
Sobota, 21.
7. 2018
Zjutraj po
opravljenem jutranjem sprehodu z Bello in zajtrkom zavijemo najprej na grad v
bližini Singna, Hohentwiel. Pa ni bilo nič. Ko sem želel z glavne ceste zaviti
na cesto, ki vodi na Hohentwiel, sem naletel na zaporo. Nič, pa gremo v
polnjenje naše shrambe. Cene so ugodnejše kot v Švici.
Pot usmeriva
proti Stein am Rhein. Parkirišče najdemo zelo blizu vhoda v zgodovinsko mesto.
Tu pa je nekaj življenja. Trgovinice, gostilne in druge turistične znamenitosti
so polno zasedene. Z Bello se sprehodiva po coni za pešce in ob Renu. Lepo.
Med potjo do
Konstance (Konsatnz) se na lepem parkirišču ustaviva za kosilo. Pot nadaljujemo
proti Konstanci, vendar je zaradi nemogoče gneče (za 100 m sva porabila 30 min)
ostala za naslednje potepanje po teh krajih. Nekaj mora tudi ostati.
Za nočitev
sem izbral novo postajališče v kraju Glarus. Prispeva skupaj z deževnimi
oblaki, ki so zastrli pogled na okoliške vršace. Še pred potegom ročne zavore
pa nas zasuje dež. Nič ne bo s sprehodom.
Z nočjo dež
poneha in na hitro odideva na kratek sprehod po bližnji okolici. Poleg
parkirišča oz. parkirišče je del večjega športnega objekta. Ob vračanju v AD naju
preleti helikopter in pristane nekje v mestu. Od daleč je bil videti kot NLP. 😊
Nedelja, 22.
7. 2018
Jutro tudi ni
bilo nič bolj prijazno od večera. Vsaj dežja ni. Pred odhodom izpraznim vodo in
WC kaseto. Karmen pa najde robidnice v bližnjem grmovju. Bodo za posladek po
kosilu.
Nekaj
kilometrov se vračava nazaj po cesti in se nato odcepiva za Zürich ter zatem
proti kraju Schwyz. Parkirava blizu centra in ugotovim, da je celo brezplačno. 😊 Nobene gneče, le nekaj gostov v okoliških restavracijah in slaščičarnah.
Pot naju vodi
proti jugu. Andermatt je najino naslednje križišče, kjer se bova odcepila proti
vzhodu na prelaz Oberalppass. Cesta je zelo zahtevna, vendar lepa. Moti le več
gradbišč, ki so na serpentinah. Cesta na prelaz pa je ena lepših, s čudovitim
razgledom.
Ob prihodu na
prelaz naju objamejo vrhovi in oblaki. Ko pa stopiva iz ADja, pa naju prepiha
kar močan veter. Kosilo in posladek pospraviva in sledi še sprehod po okolici.
V jezeru na 2040 metrih ribiči namakajo trnek. Nisva čakala, da bi ugotovila s
kakšnim uspehom. Čez prelaz vozi tudi vlak.
Najprej sva
imela namen prespati na prelazu, vendar veter in oblaki naju preženejo v
dolino. Pristaneva Breil na lepem parkirišču ob umetnem jezeru. Izza oblakov se
prikaže celo nekaj sonca in obhodiva jezero. Zvečer še izkoristiva še dodatno
ponudbo postajališča, tuše. Se kar prileže več prostora. ;)
Ponedeljek,
23. 7. 2018
Oblačno,
vendar brez vetra. V daljavi se trgajo oblaki in napoveduje se lepši dan.
Okolica naju vabi in opravimo jutranji sprehod.
Pot naju vodi
do kraja Chur, najstarejšega švicarskega mesta. Z ogledom ni bilo nič, ker se
je ulilo in je bila cela dolina zaprta z oblaki. Zavijeva proti severu in se
ustaviva v kraju Zizers pred trgovino z avtodomi, da opraviva komunalne zadeve.
Med kuhanjem kave, si ogledam okolico in poiščem sanitarni blok. Našel. Ko se
vrnem na kavo me Karmen vpraša, če vem kje sem parkiral. Na dvorišču za AD
odgovorim. Hja, to je bilo res. Res pa je tudi bilo, da je v sosednji stavbi
bil erotični salon in nočni klub. ☺ Storitev
podružnice trgovine z ADji nisva testirala. ☺
Potem
nadaljujeva v Lihtenštajn do prestolnice Valduz kjer se ustaviva na parkirišču
pri stadionu. Posije sonce in odpraviva se na sprehod po središču kraja.
Prestiž se vidi na vsakem koraku.
Ker je ura še
zgodnja se odpraviva na nočitev v Avstrijo do spodnje postaje žičnice pri kraju
Vandans. Pričaka naju veliko ravno parkirišče. Sledi sprehod v bližnjo vas in
iskanje pekarne za jutranji nakup kruha.
Torek, 24. 7.
2018
Jutranje
sonce je dobrodošla sprememba po treh bolj kislih dneh. V soncu opraviva nakup
kruha za zajtrk in pot nadaljujeva proti domu. 😏
Mimo Innsbrucka se odpraviva na prelaz Brenner, kjer
se Karmen za nekaj časa odpravi v velik outlet center na ogled. Z Bello malo
pohajava po okolici. Vmes še pogledam zaključek etape Tour de France. Proti
večeru se odpraviva v dolino proti spodnji gondole na smučišču Kronplatz.
Naletiva na več avtodomov, ki so parkirani ob robu parkirišča v senci.
Posedanje v večernem soncu se prav prileže. ☺
Sreda, 25. 7. 2018
Za zajtrk
Karmen pripravi kup palačink. Zadnji dan oz. predzadnji se je dobro začel. ☺
Dan ni nič
posebnega. Le premik do nama že poznanega postajališča na Belopeških jezerih.
Po prihodu se odpraviva na »pohod« okoli zgornjega jezera in do spanja ostane
le še »zabušavanje« do bolečin 😏
Četrtek, 26.
7. 2018
Dopoldan
opraviva še pohod do spodnjega jezera in premik do Ljubljane na kosilo. ;)
Popoldan pa domov. 😏
Povzetek
Po nekaj
letnem postu je bilo spet zanimivo popotovati po cestah. Švica nič posebnega,
le hiše so bolj v klancih in veliko obnavljajo. Kot zanimivost sem opazil, da
so v Franciji ceste, kjer poteka Tour de France, na novo preplastili z
asfaltom. Drugače pa niso nikjer ceste nič boljše kot pri nas. Za merilo sem
imel ropotanje posode v omarah. ☺ Spet sem
ugotovil, da je po svetu lepo, doma pa je tudi OK.
Podatki
Spanje
|
Koordinate
|
Adro
|
45.617169,
9.979205
|
Cervinia
|
45.925811,
7.620160
|
Les
Chappieux
|
45.696028,
6.733888
|
Romme
|
46.030104,
6.574658
|
Saint
Pierre en Faucigny
|
46.058847,
6.374559
|
Morlon
|
46.626751,
7.094449
|
Huttwil
|
47.115573,
7.868589
|
Singen
|
47.760131,
8.827476
|
Glarus
|
47.050885,
9.063039
|
Breil
|
46.770243,
9.067152
|
Vandans
|
47.090783,
9.870598
|
Kronplatz
|
46.773403,
11.942643
|
Belopeška
jezera
|
46.473185,
13.671262
|
