Sredi julija je za našo družino primeren čas za odhod na daljše potepanje po evropskih cestah. Letošnji cilj je izbrala Karmen, ker je v Venlo cvetlična razstava, ki jo pripravljajo vsakih 10 let v različnih nizozemskih krajih.
Vse skupaj je seveda začinila nova članica družine - Bella, psička pasme beagle. To pomeni izbira postajališč, tempiranje vožnje in tako naprej. Na prvih testnih vožnjah se je pokazala za prilagodljivo in nezahtevno sopotnico.
1. dan, 17. 7. 2012
Popoldanski odhod, ker je Karmen imela dopoldan še službo. Za prvi dan sem izbral klasično pot, ki nas je vodila mimo Maribora, Gradca na sever proti Passau v Nemčiji.
Na avstrijsko nemški meji preživimo pregled vinjete. Takoj po prihodu v Nemčijo opazimo prava polja fotovoltaičnih central. Postavljene so po strehah in na poljih, ki so slabše dostopna s kmetijskimi stroji. Drugače pa je podeželje v celoti obdelano. Je to recept za premagovanje krize? Mislim, da, vsaj po eni strani. Postaviti se moraš na svoje noge in ne čakati subvencije.
Za spanje se ustavimo v kraju Steinach-Rotham blizu avtoceste na postajališču (N48.95628 E12.62231; Hubert Brandl Caravantastic), ki ga priporoča BordAtlas. Najprej nas je presenetila cestna zapora. Zaradi prenavljanja smo naredili zelo konkreten obvoz. Drugo presenečenje pa je postajališče. Bilo bi enkratno, če ne bi imeli na sosednjem dvorišču pravi trop psov, ki so začeli lajati ob najmanjšem premiku v okolici. Seveda so sprehodi z Bello avtomatsko odpadli. Smo pa spali zelo varno.
2. dan, 18. 7. 2012
Ker jutranji sprehod z Bello ni bil mogoč, se prestavimo naprej na cestno počivališče, kjer lahko opravimo vse jutranje aktivnosti.
Pot nadaljujemo mimo Regensburga, Nurnberga in Wurzburga. Za kosilo se odločimo zaustaviti ob reki Main (N49.97123 E9.13861) v kraju Aschaffenburg. Da pa vse ni preprosto, smo dobrih 20 km pred izvozom imeli ogled gorečega avtomobila iz druge vrste. Prvi vrsti se v takšnem primeru rade volje odpovemo. Brrr! So pa gasilci hitro prišli in uredili zadevo.
Vsega skupaj smo se zamudili dobrih 30 minut. Zagorel je osebni avto romunskih tablic. Tudi teh potnikov v kombijih ali osebnih avtomobilih s prikolico je po nemških cestah ogromno. Se res moram enkrat pozanimati kaj hudiča se toliko prevažajo. Naša Bella pa je imela čas in čast spoznati zelenice ob avtocesti.
Pred kosilom se odločimo, da bomo dan zaključili blizu kraja Venlo v Neer-Hanssumu.
Pot opravimo v enem kosu, ker je Bella spala in nisem čutil posebne utrujenosti. Pogled na pristanišče za plovila in postajališče (N51.25782 E6.00355) za ADje pa je odgnalo tudi trda kolena in boleči križ šoferja v pozabljeno deželo. Po kratki večerji se odpravimo na potep po vasici. Luškano, že mogoče kičasto, in urejeno. Vmes se srečamo z upravnikom in poravnamo račun za eno noč, 10 eur. Cena vključuje elektriko in komunalo. Po sprehodu je večer minil ob načrtovanju, predvsem dogovarjanju, kako v naslednjih dneh.
Tudi Bella je prišla na svoj račun, saj ni bilo "sovražnih" psov za ograjami kot prejšnji večer. Seveda je prva zaspala.
3. dan, 19. 7. 2012
Ponoči me je večkrat prebudil zelo močan veter, vendar imam raje zvok vetra kot pa lajanje pasje druščine preteklo noč.
Ker je pogled v nebo obljubljal z krasno vreme, ukažem premik v Venlo in ogled Floriade. Parkiranje in prevoz na razstavišče je urejen do zadnje podrobnosti. Smerokazi nas peljejo na parkirišče, ki je urejeno posebej za to priložnost. GPS vmes prijavo vožnjo po njivah.
Ko se namestimo na parkirni prostor, nas smerokazi vodijo do avtobusov, ki obiskovalce odpeljejo pred vhod. Poravnamo precej veliko vstopnino (25 eur po osebi) in parkirnino (10 eur). Za našo Bello ne komplicirajo, čeprav je pri blagajni znak, da psi niso dovoljeni. Blagajničarka je precej neumno pogledala ob vprašanju, če lahko Bello vzamemo s seboj.
Zadeva je gromozanska in za ogled, bolje sprehod, Floriade smo porabili slabih 6 ur. Rož, zelenjave, drevja in drugih rastočih zadev je ogromno. Tale potopis bi morala pisati Karmen, bi opis cvetočih in rastočih bilk bil bolj podroben.
Midva z Žigom sva ji držala moralno podporo. Sicer pa njene slike govorijo namesto nje. 
Bella se je kljub vsem priboljškom in vodi na ogledu zelo utrudila. Je še pač mladič.
Ko smo se vrnili v AD nas je na vetrobranskem steklu pričakal reklamni plakat, ki je pregnal vprašanje prenočevanja in opravkov za naslednji dan. Ker na parkirišču Floriae ni dovoljeno prespati, so v sodelovanju s kamper združenjem Nizozemske pripravili PZA v kraju Venlo. Po krajši malici sledi premik na novo pozicijo (51,37450 6,16062) in postavitev na travniku.
Ob prihodu na travnik naša Bela oživi in jo moramo še dodatno utruditi. To početje prepustim Žigu. Midva s Karmen pa pri vratarju poiščeva informacije za naslednji dan.
Kmalu prične padati dež in izkaže se, da to ne bo le ploha. Vsak se spravi v svoj kot in ...
Jutri naprej.4. dan, 20. 7. 2012
Nočni dež je dobro namočil travnik na katerem smo spali. Škrebljanje dežja nas je zelo uspavalo. Celo Bella se je zbudila uro pozneje kot običajno na potepanjih. Najprej so na vrsti njene potrebe, ki pa jih hitro opravi. In kot majhen otrok se želi igrati. Njena najljubša igra je prinašanje igrače. S to igro zaposli Karmen. Vendar je igre kmalu konec, ker je travnik poln zajcev, Bellinih naravnih sovražnikov. Tako revica zaključi igro na povodcu.
Odpravimo se na zgodnji ogled kraja Venlo. Resnično prezgoden, ker smo bili celo uro prezgodni za trgovine, ki se praviloma odpirajo ob 10.00. Končno smo le našli odprto trgovino s kruhom, da smo lahko nakupili jutranje priboljške. Venlo ni nič posebnega, ker je skoraj v celoti obnovljen po 2. svetovni vojni. Nekaj starih ulic in pročelji pa smo le našli.
Ogled smo za nizozemske razmere očitno opravili zelo hitro. Upravnik PZA nas je malo neumno pogledal, ko smo iz mesta prikolovratili že pred opoldnevom. To nas ne moti in se odpravimo proti severu, kraju Arcen (N51.47204 E6.18153). Sicer ni nič posebnega, je pa slikovit. Gradu in vrta nismo podrobneje obdelali, ker smo imeli rož dovolj že prejšnji dan. Je pa parkirišče ponudilo idealno mesto za kosilo.
Odločimo se, da moramo le malo hitreje napredovati in smo se zato odločili, da se prestavimo malo naprej. Tako smo si izbrali za cilj postajališče (N51.85119 E6.09957) ob reki Ren. Pozno popoldan se sprehodimo po kraju Tolkamer, spijemo pijačo s pogledom na rečni promet. Predvsem pa iz prve vrste, izpred avtodoma, opazujemo kako tovorne barkače pretovarjamo osebne avtomobile. Zakaj tako, nimam pojma. Mislim pa, da tako kapitani dodatno oplemenitijo denarnico. Žiga pravi: "So čudni tile Nizozemci!".
Dan zaključimo s kartami. Z Žigom sva kavalirja in zmago prepustiva Karmen.
Ji bova že naslednje dni vrnila.5. dan, 21. 7. 2012
Dopoldan preživimo v prevažanju po podeželju Nizozemske. Pot smo zastavili tako, da opoldan pristanemo v Geithoornu. Med vožnjo se sprašujem, kje živijo vsi ljudje? Pokrajina je lepo obdelana, vasi oz. mesta pa niso velika in ljudi ni videti. Mogoče je slika drugačna na zahodu Nizozemske. Bomo videli.
Ob prihodu v Geithoorn najprej poiščemo PZA. Kar nekaj jih je. Mi smo se ustavili malo izven centra na idiličnem postajališču (N52.72835 E6.07649, Camperplaats "De Haamstede"). Cena solidna, okolica odlična.
Po kosilu se odpravimo v mesto in najprej je na vrsti najem čolna s katerim zaplujemo po označeni poti v kanalih. Očitno nas požari spremljajo na tem potovanju. To pot smo ga videli na čolnu, ki mu je zagorel izven krmni motor. Karmen se je začudila, da se to lahko dogodi na Nizozemskem. Najprej sem nameraval zaviti zraven in pomagati, ampak se je skoraj v trenutku nabrala množica plovil, ki so povzročala več gneče kot koristi.
Drugače pa je bilo zanimivo opazovati trate in vrtove. Urejeno v vseh podrobnostih. Tudi Bella je dobro preživela potepanje s čolnom. Začetni strah je hitro premagala in je v drugi polovici poti hotela preganjati race in drugo pernato druščino. Žiga jo je dobro čuval, da ni skočila v vodo. Za zaključek se še sprehodimo med vrtovi in v prijetnem lokalu popijemo pijačo.
Glede na videno so prebivalci Geithoorna izjemno dobro izkoristili turizem. Je vse skupaj že malo kičasto, ampak vsaj okus za cene imajo. Kljub nepreglednim množicam so cene storitev znosne.
Med sprehajanjem nas razveseli sonce in večer preživimo med martinčkanjem.
6. dan, 22. 7. 2012
Zjutraj se zbudimo v sončno, ampak hladno jutro. Ker tudi današnji cilj, Bourtange, ni daleč, se zjutraj razvajamo v prijetnem okolju PZA in seveda soncu.
Pot oz. vožnja ne bi bila vredna omembe, če ne bi Belli bilo slabo in je svojo kočo pobruhala. Mislim, da je bil kriv njen nagon, da v gobec vtakne vsako travo, kamen in drugo svinjarijo.
Vmes se zaustavimo v kraju Borger, kjer je nacionalni center (N52.92999 E6.79912) za preučevanje megalitov. Sicer zanimiva predstavitev, ampak mene ni očarala.
Zgodaj popoldan prispemo v Bourtange (N53.00895 E7.18934). To je mesto utrdba, ki ga je zgradil William of Orange leta 1580. Namenjen je bil obrambi proti Nemcem. Predvsem je zanimiva postavitev. Sedaj je to tipično turistično mestece, pa še vedno je obdržalo svojo očarljivost. Mi si muzejev nismo ogledali, ker Bella ne razume nizozemščine.
Dan zaključimo na PZA v kampu 't Plathnis (N53.00955 E7.18480). Okolica je prijazna in sosednji travnik obljublja divjanje za Bello. Do večera se razvajamo na soncu in večer zaključimo s kartami.
7. dan, 23. 7. 2012
Za cilj tega dne smo določili ribiško vasico, ki jo za obisk priporočajo v vodniku Eyewitnes Travel, Zoutkamp. Pot do tja pa smo opravili ob obali od Delfzjila naprej. Vožnja je tako potekala med polji in vetrnimi elektrarnami. Tudi vasice in mesta so imele svoj čar. So pa posebne omembe vredna obdelana polja. Na mivkasti zemlji raste od zelenjave do žit in koruze. Na nasipih, ki omejujejo dostop do morja, se pasejo neskončne črede drobnice.
Zoutkamp (N53.34201 E6.29931) je sicer vredno ogleda, da pa bi se ravno na trepalnice metali, pa tudi ni. Obmorsko mesto kot so vsa druga. Dvižni mostovi, nasipi, ozke ulice in kičasti vrtovi.
Prespati smo želeli v marini pri Zoutkampu, ampak niso imeli več PZAja. Zaradi tega smo se odpeljali do kraja Lauwersoog, kjer pa je bilo v marini (N53.40520 E6.20843) možno prespati. Seveda je možno opraviti kompletno komunalo.
Oko vržem na privezane barke in ugotovim, da je marina ob jezeru, ker ni sledu bibavice. Do morja lahko barke pridejo skozi zapornice.
8. dan, 24. 7. 2012
Prebujanje v soncu, zajtrk ob poslušanju ptičev in petja vrvi na barkah. Kaj človek potrebuje še več. Aha, avtodom in cesto. Tudi to smo imeli. :) Polni energije se odpravimo proti pomorskemu muzeju v Den Helderju.
Ker smo se na oko prijetnih vasic in obdelanih polj že malo naveličali, smo izbrali na navigaciji tudi možnost usmerjanja po avtocestah.
Takoj po izhodu iz marine se zapeljemo po kratkem, za njihove razmere, nasipu, ki deli sladkovodni notranji del in morje. Pot nadaljujemo do največjega nasipa, ki povezuje Friesland in severno Holandijo. Vmes naredimo krajši postanek na počivališču (N53.02045 E5.20616, Breezanddijk, nasip) in prvič od blizu spoznamo Severno morje na tem potovanju.
Pot zaključimo pod podmornico, ki je razstavljena v Den Helderju. Muzeja od znotraj nismo videli, ker ima Bella prepovedan vstop. Je pač pes, kaj moremo.
Smo pa parkirali na odličnem parkirišču (N52.96226 E4.76990, PZA, Den Helder, pri muzeju), kjer je dovoljeno spanje. Odlična izbira za daljši oz. podrobnejši ogled vseh znamenitosti Den Helderja. 
Pot nadaljujemo do Napoleonove trdnjave, kjer pa smo doktorirali v parkiranju. Ampak tudi ta problem je bil rešen (N52.95277 E4.72601, P, Fort Kijkduin). Potem sledi podobna situacija kot pri pomorskem muzeju, kuža nima vstopa. Smo se pa zato sprehodili po obali morja.
Za nočitev se odpravimo v Volendam, kjer prespimo na odličnem PZAju (N52.48912 E5.06042). Cena res ni najnižja, ampak okolica in zastonjska usluga strošek opravičuje.
9. dan, 25. 7. 2012
Zjutraj najprej s Karmen Bello sprehodiva in kupiva svež kruh. Žiga je seveda spal spanje pravičnega in naju pričakal v postelji. Zajtrk seveda bolj tekne, če je kruh svež.
Po opravljeni komunali sledi kratek premik do kraja Edam, kjer naletimo na tržnico in seveda ves spremljajoči cirkus. Zadeva je zanimiva za pogledat. Proizvajalci vozijo na tržnico sir, trgovci kupujejo in tako naprej. Vmes pa še krajevna pleh muzika zaigra našo pesem oz. Avsenikovo Golico. Ogled tržnice in vsega dogajanja je bil zanimiv, vendar nas pot vodi naprej, do otoka Marken.
Žal ugotovimo, da z vožnjo po otoku ne bo nič. Prepoved. :( Se pa ustavimo na parkirišču (N52.43521 E5.08964) na celini in si pod vetrnicami privoščimo kosilo.
Seveda je na vrsti tudi nizozemska klasika Zaanse Schanse (N52.47309 E4.82190). Muzej na prostem in to je to. Tako lahko rečeš, da smo bili na Nizozemskem.
No ja. 
Za spanje se spravimo naprej proti jugu, do ceste ob kanalu pri kraju Lisse oz. Keukenhof (N52.27980 E4.53829).
Do sončnega zahoda ogledujemo ribiče, ki menda lovijo ribe. Da bi kaj ujeli, pa nisem videl. Tudi sam sem namočil trnek. Sreče pri ulovu pa nisem imel.
10. dan, 26. 7. 2012
Zjutraj se najprej premaknemo v središče trgovine s cvetjem, Aalsmeer. Parkiram na parkirišču za tovornjake, ob avtobusu s celjskimi tablicami. Karmen odbrzi na ogled borze, Žiga z Bello na pasje dolžnosti, sam pa se posvetim pogovoru s šoferjem. Čas hitro mine in šoferjeva skupina in Karmen se vrnejo.
Pot nadaljujemo v Gaudo. Parkiram na parkirišču Klein Amerika (N52.01193 E4.71538). Odidemo na ogled centra in tržnice. Moram priznati, da mi je bil Edam veliko bolj všeč. Je pa ogled mesta in tržnice bil zanimiv.
Popoldan nadaljujemo do Atlantika in pristanemo v kampu Vakantiepark Kijkduin (N52.06008 E4.21212), kjer bomo tudi prespali. Končno lahko izvlečem žar in pripravim kosilo. po popoldanski kavi seveda sledi ogled obale in morja. Pogled na neskončne sipine je čudovit. Pa tudi morje je skoraj normalne barve in znosne temperature. Seveda me morje zmami v svoj objem. No vsaj deloma.
Je pa Bella uživala v mivki in tudi morja oz. valov se ni ustrašila. Zelo prijetno popoldne. Zvečer še spečem palačinke in ponovimo ogled plaže in norčij z Bello.
11. dan, 27. 7. 2012
Jutro je oblačno in ne obljublja lepega dne. Kljub vsemu lahko dopoldan obiščemo plažo in Belli omogočimo norenje po mivki in vodi.
Malo pred opoldnevom zavijemo nazaj na cesto in nadaljujemo naše potepanje. Najprej s Karmen odkrijeva trgovino z rožami in drugo vrtno opremo. Seveda sledi ogled in tudi malo zapravljanja.
GPS sem naravnal na Kinderdijk, pa sva se s Karmen odločila, da bomo trpljenje na cestah prekinili, zato se raje usmerimo na zapornice pri Rotterdamu (Maeslant Barrier). Zanimiva iznajdba in menda tudi učinkovita.
Pot nadaljujemo proti kraju Brielle. Seveda moram na vsakem potovanju malo žigosati naš AD. Lani drevo in okrasna letev, letos obcestni stebriček in plastika. V križišču, ZELO ozkem križišču sem se umikal vozilu in spregledal na desni strani cestni stebriček. Ker je bil lesen in dobro zasidran, je seveda v AD zaropotalo kot hudič, a hujšega ni. Malo je odrgnjena plastika. Uff, še dobro. Kmalu najdemo parkirišče (N51.90676 E4.17202), pospravimo kosilo in hitro na ogled mesta. Res je vredno ogleda.
Nadaljujemo pot preko nasipov Delta projekta in se vmes ustavimo na postajališču. Ampak pričel je padati dež in smo hitro nazaj na cesti. Dež postaja vedno bolj nadležen in pozno večer pristanemo v kampu pri kraju Westkapelle (N51.51834 E3.45151). Recepcija je še odprta (delajo le do 19.00), da se lahko dogovorim za nočitev. Plačilo kampa pa ostane za jutri.
V dežju čakamo na noč in spanec.12. dan, 28. 7. 2012
Zjutraj je nebo sivo in ne obljublja sonca. Sklenemo, da navigacijo naravnano proti domačim krajem. Zajtrk, ogled sipin, komunalne zadeve in gasa.
Pot naravnamo v okolico Frankfurta. GPS pripravi pot mimo Antwerpna, Maastrichta in tako naprej. Ampak načrte pokvari SMS, ki je prispel malo pred Antwerpnom. Kolegi, s katerimi smo se že večkrat potepali skupaj, sporočajo, da se peljejo proti Luxembourgu in sprašujejo, če smo blizu, da se dobimo in poklepetamo. S Karmen hitro pregledava kaj to pomeni za naš načrt potovanja in ugotoviva, da ni večje razlike. popraviva nastavitve GPSa in se srečamo v bližini Mamurja. Snidenje z Valentino, Borutom in njunima hčerama je bilo živahno. Po pregledu načrtov se dogovorimo, da se ustavimo na prvi črpalki, ker je meni že krepko primanjkovalo goriva. Za piknik oz. skupno kosilo pa se dogovorimo v Luxembourgu.
Pri dotakanju cenejšega goriva v Luxembourgu Borut ugotovi, da ima probleme pri prestavljanju in speljevanju. Po posvetu s kolegom ugotovimo, da bi bilo dobro obiskati servis. Ampak kot je običaj, se okvara pojavi v soboto ali nedeljo. Kljub priporočilu se Borut odloči nadaljevati pot.
Kosilo je bilo zato malo začinjeno, ampak pogovora si nismo pustili vzeti. Že precej pozno popoldan se odpravimo naprej. Za spanje smo se dogovorili v Ulmu ali Sulzemoosu. Borut ni imel težav pri vožnji in smo srečno prišli do Sulzemoosa.
Ta stari nadaljujemo čvek še na parkirišču in se v postelje spravimo precej zgodaj. Ups, pozno.
13. dan, 29. 7. 2012
Zjutraj vstanemo bolj zgodaj kot običajno, čaka pot domov. Borut se odloči za hiter odhod, ker ga je malo strah kako bo z avtom. Mi odidemo dobre pol ure za njimi. Smo pa dogovorjeni, da se slišimo v primeru težav. Niso jih imeli.
Pot poteka po običajni trasi in je že malo dolgočasna. Edina popestritev, če ji lahko tako rečem, je zastoj pred karavanškim tunelom. Prihod se zavleče za slabo uro.
Na koncu vse dobro in to je pomembno.
Statistika:
prevozili 3794 km
nočitve in oskrba AD 150 €
cestnine in parkiranje 63 €
