S približevanjem krompirjevih počitnic je želja po jadranju spet privrela na plano. Lanski ekipi se je pridružil še Borut in na pustolovščino se nas je odpravilo sedem. Hmmm, pravljično število. Ekipo sestavljamo Cvetka, Nevenka, Marjan, Gorazd, Borut, Darko in Momo, pisec potopisa oz. dnevnika.
V dneh pred odhodom se je ekipa potikala po trgovinah in pripravljala potrebščine za na pot. Večer pred odhodom se z Darkom dobiva pri Gorazdu in Nevenki, kjer smo nakupljeno porazdelili na dva kupa. Enega za Darkov in enega za moj avto. Ob natovarjanju ugotovimo, da bomo ostalo prtljago težko spravili v avtomobila. Večjih težav pa ni bilo, še dobro.
sobota, 24. 10. 2009
V soboto okoli 6. ure z Darkom pobereva sopotnike in se odpravimo proti Splitu, natančneje v marino Kaštela. Ob zapletih na poti zaradi burje (obvoz po stari cesti), prispemo v marino okoli 13.00. Prevzem in pregled barke pokaže težavo s hladilnikom. Lastnik agencije napako odpravlja kar nekaj časa, ob budnem očesu mojstrov.
Ker se je popravilo zavleklo in morja v okolici Splita pa ne poznamo, se nismo odločili za izplutje. Kornati in okolica so nam bolj poznani. :)
Večer preživimo v matični marini ob igranju kart in poslušamo zavijanje burje v priponah. Super. Vremenska napoved je malo šibkejšo burjo napovedovala tudi za naslednji dan.
nedelja, 25. 10. 2009
Zjutraj najprej prestavimo ure in ugotovimo, da smo zelo zgodaj vstali. Malo po 6. uri. :) Vesel ugotovim, da veter še vedno piha in je malo šibkejši kot pretekli dan.
Po zajtrku, dotakanju čiste vode, odnašanju vode in drugih nujnih opravilih izplujemo okoli 8:30. Izplutje je bilo zahtevno, ker je jadrnica precej dolga in malo prostora. Pa ni bilo večjih težav. Zaradi bočnega vetra smo malo težje vkrcali Marjana, ki je na sosednji jadrnici moral popustiti muring, da smo lažje izpluli. Z malo Borutovega manevriranja smo Marjana le dobili na krov.
Kmalu po izplutju ugotovimo, da je včerajšnja burja in jutranji veter odpihal drugam. Vetra ni niti za seme. Kljub vsemu v ožini med Bračem in Šolto naletimo na veter. Jadra takoj razvijemo in jih zaradi pomanjkanja čez dobre pol ure zvijemo nazaj. Pa spet na motor. :(
Kurz naravnamo proti mestu Hvar, ki smo si ga izbrali za cilj prvega dne. Vendar se pred ogledom Hvara privežemo na bojo v zalivu nasproti mesta Hvar. Ker je na termometru zapisano, da je morje še vedno toplo (23°C), poskačemo v morje, le Borut je v krmi zdravil nedavni prehlad. Po kopanju za šalo pripravim ribiško palico in vabo. Ujel sem 5 orad.
Okoli 16.00 se odvežemo in zaplujemo proti mestu Hvar. Brezhibni pristanek pokvari momak od rive, ki zakasira za začasni privez 50 kn. Ob mojem začudenem obrazu pove, da bi moral zaračunati 100 kn. Huda prijaznost. Po ogledu mesta in hitri pijači se odpravimo nazaj na bojo. Privežemo se v prvem mraku.
Borut in Gorazd napadeta ulovljene orade, z Darkom pa izvlečeva ribiške palice. Že v temi ulovim še eno orado. Yess, pa sem posadko nafutral. Ob pripravah na jadranje sem obljubil, da bom nalovil rib za vsaj eno večerjo.
Odločimo se, da bodo ribe za večerjo naslednji dan zato se je Gorazd spravi kuhat rižoto z morskimi sadeži. Njami. Dobro kuha.
Večerno posedanje v kopitu in prijetno vreme me navduši za spanje pod vedrim nebom oziroma pod tendo, ker bi bilo drugače vse mokro. :) Razen malo trde postelje in oglašanja globinskega alarma zaradi jate rib je bilo vse OK.
ponedeljek, 26. 10. 2009
Jutranje sonce me premami, da ponovno vržem trnek. Pridruži se mi Darko, Borut in Gorazd pa živahno komentirata dogajanje. Ob prvih ulovljenih ribah se počasi umirita. Ulovila sva še eno orado, nekaj šparov in iglo. Nekaj mladine pa sva zmetala nazaj v morje. Večerja je 100% nalovljena.
Vmes dobimo kavo in razkužilo. Po zajtrku, malo po 8. uri, izplujemo proti vzhodu. Prvi etapni cilj je bil otok Šćedro.
Ob toplem soncu, ki kar kliče po martinčkanju, vržemo sidro v zalivu otoka Šćedro. Po dobri uri lenarjenja na soncu dvignemo sidro in zaplujemo proti Korčuli. Ob vhodu v kanal med Pašmanom in Korčulo naletimo na veter in se predamo uživanju v tišini. Obnovimo znanje o trimanju jader in šibamo z lepo hitrostjo. Za krmilo smo postavili Darka, ki je spretno lovil kot med smerjo plovbe in vetrom. Ob vetru v bok oziroma polkrmo in močjo med 8 in 14 vozli dosegamo hitrost jadranja do dobrih 7 vozlov. Lep rezultat. Ob obratu v veter pa se še malo postavimo na bok. Žal zaplujemo za otok in zastonj pogonsko sredstvo pojenja. Jadra pospravimo in spet na motor.
Za cilj izberemo zaliv Bufalo, kjer se ob zgodnjem mraku zasidramo na sredini zaliva med barkami domačinov. Preverimo še sidro in se predamo debati o pravkar zaključenem jadranju ter načrtovanju naslednjih dni.
Gorazd in dami napadejo kuhinjo. Kmalu prijetno zadiši po dobrotah. Včerajšnji in današnji ulov je glavna atrakcija večerje. Za pred jed pa kuharski mojster pripravi golaževo juho. Njami. Gorazd pa prične pripravljati že večerjo za naslednji večer. Napove kurjo obaro.
torek, 27. 10. 2009
Preteklo noč je na krmi "dežural" Borut, ki pa je moje izkušnje s trdo posteljo popravil z blazinami iz salona. Dežurstvo ni potrebno, ker se jadrnica ponoči ni niti premaknila. Ker imam v glavi še staro uro, vstanem malo pred 6. uro. Borut je bil že buden in se odločiva, da izplujeva ter pred zajtrkom že opravimo del poti. Med pripravami in plutjem na plano prilezejo še ostali člani posadke.
Za zajtrk se zasidramo na jugovzhodu otoka Korčula. Med pripravo z Darkom vrževa trnke v vodo. Uloviva tri ribe podobne velikim sardelam, ki sva jih pred izplutjem vrneva morju. Kurz naravnamo na otok Lastovo. Med plutjem opazujemo obzorje za vetrom. Žal ga ni bilo. Zaradi tega se odločimo za postanek v zalivu Zaklopatica in sprehod do kraja Lastovo. Izbira je bila idealna, ker se je popoldan dvignil veter in nas "odpihnil" v zaliv Velji Lago. Prijetno je bilo napeti vrvi ob malo močnejšem vetru. Z dobrim kotom v veter smo ob prijetnem nagibu drveli po valovih tudi z 8 vozli hitrosti. Super. Darko se bo razvil v dobrega in potrpežljivega krmarja. Stoično je prenesel naša zbadanja, predvsem moja, ki smo jih stresali med plutjem. :) Z Borutom in Marjanom pa smo se obešali na vrvi ter Darku omogočili lažje delo.
Sicer je bilo izplutje iz Zaklopatice popestreno z glasnim protestiranjem iz kabine. Fantovski del ekipe je pozabil, da dami v kabini pripravljata kuhinjo za jadranje in smo malo prehitro zapluli v valove. Opravičilo je malo umirilo strasti. Je pa imela med jadranjem posebno nalogo Cvetka. Pazila je na obaro, ki jo je prejšnji dan pripravil Gorazd. Nalogo je uspešno opravila in večerja je ostala v posodi. Sicer vsi nismo ljubitelji avijacije, ampak omaka je bila enkratna.
Privežemo se na muring pred hotelom na dnu zaliva. Večer preživimo ob klepetu na obali. Prejšnja dva večera smo bili na sidru oziroma boji. Lepo je spet stopiti na tla, ki se ne majejo. :)
sreda, 28. 10. 2009
Zjutraj nas spet prebudi sončno jutro. Ker smo imeli pred seboj dolgo turo, smo pred izplutjem opravili vse "formalnosti". Torej smo takoj imeli zajtrk, pospravili smeti in pripravili barko za plovbo.
Ob 8:30 smo se odvezali od obale in smo nastavili kurz proti Visu. Pred tem pa smo si še ogledali zalive, kjer se je pred leti "skrivala" mornarica bivše države. Zanimivo.
Ob pogledu na odprto morje se najprej razveselimo nakodranega morja. Upali smo na veter, dobili pa brezvetrje. :( Po štirih urah, nekaj minut pred postankom za malico pri otoku Budikovac, je zapihal severozahodnik, ki so ga vremenarji obljubljali prejšnji dan. Hitro razvijemo jadra in se naslonimo na veter. Ni nam žal. Ob lepem vetru smo jadrali še dobre tri ure. Veter je pihal med 10 in 17 vozli. Enkratno. Za krmilom sva se izmenjavala z Borutom. Prijetno je bilo spet občutiti moč vetra na krmilu.
Jadra smo pospravili tik pred vhodom v pristanišče Komiža. Sledi še privez in pristaniške formalnosti v znesku 390 kun. Drago. :( Pa naj jim bo.
Cvetka in Nevenka pripravita pozno malico, Gorazd pa prične pripravljati pasulj za večerjo. Vsi na barki smo ljubitelji dobre hrane in Gorazda lahko samo pohvalimo. Super pasulj je pripravil. Pravi užitek.
Hmmm, pravi užitek v vetrovih pa se pokaže kasneje in preko noči. Tudi pasulj, še tako dober, ima čudne stranske učinke. Pa bomo že preživeli. :)
četrtek, 29. 10. 2009
Komiža je "čudna". V pristanišču nas je celo noč majalo in butalo ob druge jadrnice, pa ne zaradi Gorazdovega pasulja. Čeprav smo noč preživeli na muringu, nas je celo noč majalo kot bi bili na neprimernem privezu oz. sidru. Marjan, ki je v Komiži že bil, nam pojasni, da je to povsem običajno.
Ker se nam danes ne mudi in tudi vetra ne bo, se bolj počasi spravljamo k jutranji kavi in zajtrku. Pred tem je potrebno kupiti še svež kruh in naliti vodo v jadrnico. Za dopoldansko kavo pa smo odpluli do mesta Vis.
Malo pred 11. uro se zasidramo v Visu. Med ogledom in iskanjem vrta na katerem bi spili pivo ali kavo, naletimo na bencinsko črpalko. Ker je odprta le to 12. ure se po pivu, za katerega smo se enotno in složno odločili, odpravimo na dotakanje goriva. Dami smo poslali naprej po kopnem, da očarata črpalkarja in nas počaka. Natočimo in se usmerimo proti severu Šolte. Vetra ni niti za seme. Škoda.
Med motoriranjem stresamo šale in dvopite. Nevenko med plutjem nahecamo, da pripravi kavo. Naše želje vzame resno in pripravi dobro kavo. Vmes se predajamo vedno bolj toplem soncu in uživamo. Ob 15. uri se privežemo na pomol v Maslenici, majhnem obmorskem mestu. Spet se ponovi običajni večerni režim. Gorazda "naženemo" v kuhinjo mi pa uživat na sonce. Nevenka in Cvetka sta med sprehodom nabrali cvetočo in celo dišečo sivko.
Med čakanjem na večerjo nas Marjan zabava s kvartaškimi triki. Še celo Cvetka ne pozna teh kvalitet. Vsak dan človek spozna nekaj novega. :) Resnici na ljubo pa je še najbolj spreten pri rezanju kruha. :) :)
Iz kuhinje vedno lepše diši. Gorazd je za kosilo ali večerjo pripravil ričet. Hmm, bojim se da bo malo močen. Izdatno ga zaliva z vinom. :) Pa sebe tudi. Resnici na ljubo to počne malo manj intenzivno. :) Ob poslušanju starih viž je vzdušje vedno boljše. Mislim, da k temu prispeva tudi zelo lep sončni zahod, ki ga lahko opazujemo iz salona. Po večerji pa se predamo še posedanju na obali ob in po sončnem zahodu. Ker kmalu zmanjka sončne toplote, se preselimo v salon in pogledamo dnevnik ter vremensko napoved za naslednji dan. Obeta se jadralski dan. Yeesss!
petek, 30. 10. 2009
Proti jutru, še v temi, me prebudi zavijanje burje skozi pripone in vrvi. Obeta se lep jadralski dan. Malo po 6. uri prilezemo iz kabin. Nevenka poskrbi za jutranjo motivacijo s toplo kavo in razkužilom. Gorazd pa se spet spravi na piskre in pripravi okusno omleto.
Malo pred 9. uro izplujemo in kmalu za Šolto razpnemo jadra. Borut lepo ulovi veter in kmalu jadramo z 5 vozli pri zmerni burji. Sčasoma se je veter ojačil na okoli 30 vozlov in tudi val se je povečal. Med obratom proti matični marini nas pričaka še močnejša in neenakomerna burja, pihala je iz vseh strani. Ker je postalo neprijetno, smo pospravili jadra. Tudi med motoriranjem nas je "prijetno" razmetavalo.
Pri privezu nam je pomagal delavec v marini. Kot bi mignil smo bili privezani. Po pristanku smo občudovali njegovo spretnost. Kot bi rekel keks je sprednjo privezno vrv zavezal tako, da nismo imeli nobenega dela več. Pravi mojster.
Ob 13. uri smo privezani in zavarovani v matični marini. Ker imamo čas opazujemo delavce v marini, ki si dajo opravka z barkami v marini. Preseneti nas vodja čarterske firme, kjer smo si izposodili barko. Pokramljamo o naši plovbi in vsem mogočem. Povabi nas, da si ogledamo jadrnico GibSea 51. Fascinantna barka. Moški del posadke je že pričel načrtovati jadranje prihodnje počitnice. Le še odsotne dame moramo prepričati, Nevenka in Cvetka sta že. Bomo kar takoj začeli.
Ker je sonce še visoko na nebu, se odločimo za izlet v Split. Pakirali bomo že jutri. Po krajšem iskanju parkirišča, ga najdemo nad splitsko plažo. Peš se odpravimo do splitske rive, ki je lepo obnovljena. Tako vsaj pravijo tisti, ki so v Splitu že bili. Med sprehodom opazimo prijetno picerijo (Galeja) in jo okupiramo. Dobro pivo in še boljša pica. Vmes sonce zaide in se je pošteno ohladilo. Med vožnjo proti marini se čutijo udarci burje. Prava moč se pokaže, ko izstopimo v marini. Veter žvižga skozi jambore in sem vesel, da smo že privezani v matični marini. Zaradi varnosti dodatno privežem jadrnico na kopno. To storim bolj zaradi mirnejšega spanca, druge koristi oziroma prednosti verjetno ne bo.
Za zaključek dneva smo predebatirali še aktualne dogodke in si ogledali dnevnik.
sobota, 31. 10. 2009
Zjutraj sledi pospravljanje prtljage in priprava jadrnice za predajo. Potapljač je dno jadrnice pregledal že prejšnji večer. Predaja ni problematična, saj je bilo vse OK.
Ob 9:25 odrinemo iz marine in se usmerimo proti domu. Večino poti nas spremlja sonce. Malo po 15. uri prispemo v Celje. Ustavimo se pri Nevenki in Gorazdu, kjer razložimo preostanek hrane. Povabilo na kavo in poslovilno pijačo pa kar preslišimo. Vsem se mudi domov. Zaključek bomo še pripravili.
Pa še skiperjeva beseda:
Opisani jadralski teden je bil do sedaj moje najlepše jadranje. Sicer je bilo za moj okus premalo vetra, vendar je sončno in toplo vreme odtehtalo pomanjkanje jadranja. Od šestih dni na vodi smo jadrali štiri dni. Tako smo prepluli 210 navtičnih milj. Pa še pomembni ugotovitvi:
• napovedi hrvaške meteorološke službe, ki so objavljene na spletu, so zelo točne in zanesljive
• brezžičen internet je dostopen skoraj v vseh priobalnih mestih in je pravilo odklenjen
Ekipa oziroma posadka je bila tudi super in sploh in oh. :)
Fotografije pa so objavljene oz. bodo v galeriji (povezava je na desni strani zaslona - Moje slike).
02 november 2009
10 avgust 2009
Potepanje po Škotski in Angliji
Družinski sestanek je določil ta cilj že precej mesecev nazaj. Po zbiranji informacij (Andreja in Meta hvala!!) smo določili osnovne točke na naši poti. Kmalu smo ugotovili, da se ne bomo sami podali na dolgo pot. Sodelavka Valentina z družino je imela enak cilj. Nekaj dni pred odhodom smo se dobili in uskladili časovnice. Dogovorili smo se, da ne bomo ves čas skupaj potovali ampak se bomo "slišali" preko SMS. Edini vnaprej trdni dogovor je bil, da se v petek 17. julija dobimo v Calaiu in se skupaj odpravimo preko kanala.
sreda, 15. 7. 2009
Naša ekipa se je na pot odpravila že v sredo (15. 7. 2009) popoldan. Ker smo preteklo leto imeli slabe izkušnje z zastoji v Avstriji na cesti med Salzburgom in Celovcem, smo se odpravili na sever mimo Gradca in naprej proti Nemčiji. Tudi v tej smeri smo naleteli na cestnine oz. tunelnine. Obirati pa znajo. :( Prvi dan smo zaključili v bližini Münchna v kraju Sulzemoos (N48.28155 E11.26166) na parkirišču trgovine z AD in kamp opremo.
Prvi dan smo prevozili 579 km v zelo zmernem tempu.
četrtek, 16. 7. 2009
Zjutraj smo pot nadaljevali mimo Ulma, Stuttgarta, Saarbrückna in do prvega postajališča v Luxembourgu (N49.47152 E6.07835). Ker smo dobili informacijo, da so Valentina in družina odšli na pot okoli 12. ure, sem se odločil, da pot nadaljujemo po Franciji po običajnih cestah in ne skozi Belgijo. Napaka.
Na sicer lepih cestah je bila veliko krajev in omejitev in tako nismo nikamor prišli. Ker sem imel kmalu dovolj vožnje po takšnih cestah, smo se ustavili v Caudryu (N50.12006 E3.42173).
Vmes smo izvedeli, da so kolegi vozili kot vragi in so prišli že v Belgijo. Kljub počasni vožnji smo opravili kar lep kos poti - 742 km.
petek, 17. 7. 2008
Zjutraj našo ekipo na hitro dvignem in malo po 7. uri smo že na poti. Ker sem želel popraviti vtis, sem zavil na plačljivo avtocesto. Tako smo v Calais prispeli ob 10.50, dve uri za kolegi. :) Po kavi in nakupu vozovnic za trajekt, se ob 11.50 odpravimo na vkrcanje. Odločili smo se za odprto povratno vozovnico (275€).
V Dovru pristanemo okoli 14.00. Najprej poiščemo parkirišče za kosilo in dogovor o nadaljevanju poti.
Prvi kilometri oz. milje po levi strani so bili napeti. Ampak ni težav. Na več črpalkah sem brez uspeha iskal nalepko za sprednje luči, ker morajo imeti desno vozeča vozila posebne nalepke, ki preusmerijo svetlobo. Sicer je pa dan dolg. :)
Dogovorimo se, da bomo prespali v Cambridgeu (N52.21473 E0.14451). Na cilj smo prišli ob 20.15. Vmes smo prevozili dve močni plohi, doživeli zastoj na obvoznici M25 pred plačilom mostnine oz. tunelnine.
376 km smo prevozili malo po desni in več po levi.
sobota, 18. 7. 2009
Zjutraj se odpravimo na ogled Cambridge. Zelo lepo mesto, vredno ogleda, ampak nas je zamikal Imperial War Museum v Duxfordu. Valentina z družino ostane v mestu. Dogovorimo pa se še, da se naslednji dan dobimo v Alnwicku.
Muzej je nekaj kilometrov južno in se nahaja na letališču od koder so med 2. svetovno vojno vodili operacije za obrambo otoka. Največji poudarek je na letalih 2. svetovne vojne in vsega kar je povezano s tem obdobjem. Svoje mesto oz. hangar pa so dobila tudi druga obdobja. V najnovejšem hangarju so razstavljena vojaška letala vojske ZDA. Poleg razstavljenih letal, pa si je možno ogledati potek restavracije letal in tudi starodobnike v zraku. Tudi poleteti se da. Muzej je vreden ogleda.
Iz muzeja se odpravimo ob 16.00 proti Yorku. Vendar se odločimo le za ogled med vožnjo. Muzej Vikingov bo ostal za povratek.
Za spanje se odpravimo testirat kamp Camp Site Golden Square (N54.20938 W1.07314) iz zbirke revije Avto dom, ki je v naši smeri.
Kljub ogledom smo prevozili 315km.
nedelja, 19. 7. 2009
Ker zjutraj ni nikogar na recepciji oz. se odpre šele ob 9. uri, se okoli 8. ure odpravimo naprej. Vseeno opravimo komunalne zadevščine - z malo slabe vesti. Malo po 10. uri se z znanci dobimo na parkirišču (N55.41393 W1.69799) gradu in vrta v Alnwicku.
Sledi celodneven ogled gradu in vrta. Med ogledom vrta se sprehodimo tudi skozi vrt strupenih rastlin, ki rastejo na domačem vrtu. Hmm, doma bo potrebno vse iztrebiti. :) Vodič nas potolaži, da ni tako kritično. Za posledice so potrebne velike količine. ;) Uživamo v lepem vremenu.
V gradu, ki je bil na vrsti za vrtom, pa smo izvedeli, da je bil kulisa za veliko zgodovinskih filmov. Tudi v filmu Harry Potter. Zanimiv in lepo urejen grad.
Popoldan nadaljujemo pot proti Škotski, natančneje do kraja Lauder, kjer smo želeli prespati v kampu. Ampak kamp nam mi všeč. Ker Borut igra golf, je predlagal spanje na lokalnem golf igrišču. Prijetna okolica in mirno spanje.
Prevozili smo 300 km.
ponedeljek, 20. 7. 2009
Borut je že navsezgodaj začel igrati. Ko sem se mu pridružil, je odigral že 9 lukenj. Ker sem po naravi firbec, sem moral malo poskusiti kako je s tem športom. Zanimivo. Mogoče celo zagriznem v ta šport.
Po koncu igre in zajtrku se odpravimo skupaj do Roslina, kjer smo si ogledali znamenito kapelo. Zelo zanimiva arhitektura in zgodovina. Žal v večini gradov in podobnih objektih slikanje ni dovoljeno, tako nismo mogli poslikati notranjosti gradov in drugih objektov. Zaradi tega je trpela denarnica, ker smo si pač privoščili nakup vodičev.
Z Borutom sva se odločila, da bi lahko zvečer pripravili piknik. Takšno početje pa zahteva nakup ustreznih surovin. :) Za nočitev se odločimo v kampu Craigtoun Meadows Holidey Park (N56.32422 W2.83654) blizu St. Andrewsa.
Med potjo do kampa si ogledamo še skrivnega bunkerja severno od Anstrutherja. Bunker so zgradili po 2. svetovni vojni v strahu pred jedrskim napadom. Kaj vse lahko naredi strah. Ampak ta strah je verjetno imel osnovo. Upam, da se bo človeštvo spametovala. ??? Upam!
Kampi s Veliki Britaniji so zanimivi. Nobeden ni natlačen in vsaka parcela je prostorna. So pa kampi precej polni. Sicer je spanje izven kampov dovoljeno in te ljudje ne preganjajo. Bolj tečni so napisi, da je prenočevanje ali nočno parkiranje prepovedano. Tako zelo malo avtodomov spi izven urejenih prostorov. Kasneje sem opazil bolj "divje" parkiranje na otoku Skye.
Popoldan smo pripravili večerjo na severnem soncu, ki pa nas ni zagrel in smo kmalu vsi poiskali dodatna oblačila. Večerja pa je bila dobra.
Več smo se družili in manj vozili, le 180 km.
torek, 21. 7. 2009
Zvečer smo se dogovorili, da se počasi odhajamo vsak na svojo stran. Boruta je vleklo na ogled golf igrišč v zibelki golfa, mi pa smo želeli naprej proti severu.
Med potjo je Karmen v bližini odkrila grad Glamis. Pripada kraljevi družini, natančneje kraljici materi. Grad je zelo lep in vreden ogleda. Jana bolj zanimajo razvaline in je v bližini našel grad Dunnottar pri Stonehavenu. Tudi ta je zanimiv. Zgrajen je na klifu, ki je onemogočal enostaven dostop.
Ker smo želeli pot nadaljevati v smeri Invernesa smo se odpravili po zanimivi in slikoviti gorski cesti. Dvosmerna enopasovnica z izogibališči. Seveda so pot popestrile ovce in strmi odseki ceste (20% naklon). Večino poti nas je spremljal dež in megla. Za postanek smo se odločili na najvišje ležeči vasi (GPS je pokazal 338 metrov nadmorske višine) na Škotskem Tomintoul. Na zastonjskem parkirišču (N57.25090 W3.37915) smo prespali v družbi dveh avtodomov iz GB.
Prevozili smo 248 km.
sreda, 22. 7. 2009
Zjutraj se odpravimo iskat puffine. Ta vrsta živi edino na Škotskem in je zato velika posbnost. Ker se pred odhodom nismo pozanimali kje živijo, sva želela to informacijo pridobiti v turistični informacijski pisarni. Sicer prijazna študentka ni imela pojma kje naj puffine iščemo. Preostane man le, da se založimo s prospekti in se odpravimo na pot.
V iskanju znamenitih ptičev, se najprej odpravimo do Findhorn Bay. Veliko ptičev, zajcev, ampak puffinov nikjer. Ker je plima vedno bolj poplavljala, se odpravimo naprej proti Narinu, kjer se ob obali ustavimo za kosilo. Ob sprehodu po obali opazimo tudi kopalce. Brrr, ampak morje je za nas mrzlo.
Med pripravo kosila se oglasi telefon. Kolegi. :) Sprašujejo kje smo in če poznamo prostor za kosilo. Ugotovimo, da smo nekaj kilometrov narazen in posredujem jim naše koordinate (N57.58742 W3.86925). Škotska pa je res majhna. :)
Popoldan se spet ločimo. Mi smo namenjeni na skrajni severovzhod, proti kraju z imenom John o'Groats.
Med potjo si ogledamo še okolico gradu Dunrobin (N57.98214 W3.94560). Na prelepem vrtu (ogled je mogoč tudi izven delovnega časa) nas predvsem preseneti velikanska rabarbara. Ogromna je.
Proti večeru prispemo do John o'Groats. Po kar nekaj kilometrih spet srečamo prepovedi spanja na parkirišču, zato se namestimo v kamp (N58.64331 W3.06642). Kamp ni nič posebnega, ap tudi drag ni preveč.
Do "sončnega zahoda" je še čas za večerjo in hitro spoznavanje okolice. Sončni zahod je zanimiv. Sonce se malo namoči v morje, zarja pa ostane. Zarja se seli preko severa in zjutraj (okoli 3. ure) se spet prikaže severno sonce. Zanimivo.
Še mogoče beseda o kraju John o'Groats. Ime je dobilo po prebivalcu in je zelo majhno. Le nekaj hiš. Je pa pristanišče, ki nudi povezavo z bližnjimi otoki. Drugače pa nič pretresljivega.
Prevozili smo 323 km.
četrtek, 23. 7. 2009
Zjutraj se najprej odpravimo na foto safari po John o'Groats. Ugotovimo, da je to najsevernejši kraj na otočju. Nakupi spominkov so tudi na vrsti. Ob ogledovanju pristanišča me zamika na voden ogled bližnjih klifov iz čolna, vendar me neprijazno vreme (rahel dež in mraz) od namere odvrne. Čeprav smo se želeli ustaviti za dan ali dva, se zaradi vremena odločimo za odhod nazaj na jug.
Seveda pa smo izkoristili čas, da si ogledamo najprej bližnji svetilnik in klife. V vodi opazimo tjulnja. Za pošteno fotografijo je precej daleč in slika prikazuje pošast iz Loch Nessa kot pa lepo igrivo živalco. Klifi so polni ptičev, le puffinov nismo videli. Smo pa videli ptiče podobne pingvinom. Kar je bil povod za krajši družinski prepir, ko mladinca trdita, da pingvinov na severu ni. Le kaj smo potem poslikali. Pojasnilo preberemo kasneje na informacijskem panoju. Niso pravi pingvini, le podobni so jim.
Pot nadaljujemo proti Dunnet Head (N58.67064 W3.37624), najsevernejšem delu otoka. Spet klifi in ptiči.
V Thursu zavijemo proti jugu. Naprej proti zahodu so le ozke ceste z izogibališči. Mi nič ne diši takšna vožnja, pa tudi hladnega in mokrega severa imamo dosti. GPS naravnam proti Loch Nessu, jezeru strašne neulovljive škotske pošasti.
Ker je dobro kosilo nujno potrebno, se ustavimo v kraju Bora na prekrasnem parkirišču ob obali v prvi vrsti (N58.00820 W3.84664). V vodi opazimo tri tjulnje, ki se v vodi verjetno podili za hrano. Obala sicer nič posebnega. Ker je bila ravno oseka, smo lahko opazovali "umazane" peščine.
Prihod na jezero je bil razočaranje. Umazana luža, ki ima sicer lepo okolico oz. gričevje. Žiga je bil kar malo razočaran, pa tako si je želel videti Nessi oz. je mislil, da je jezero večje, bolj temačno in tako naprej.
Ker je bilo sonce visoko na oblaki oz. obzorjem in še nisem imel šoferske krize, smo se odločili za nadaljevanje poti proti otoku Skye.
Pri kraju Glenmoriston zapustimo obalo Loch Nessa in se podamo po ozki cesti proti otoku Skye. Že na začetku poti smo doživeli adrenalinsko srečanje z avtobusom po prečkanju potoka preko kuclastega mosta (na začetku strmo gor in zatem strmo dol, prepovedan promet za vozila z veliko medosno razdaljo, preglednost enaka 0 in seveda samo en vozni pas). Kako sva se tam srečala, mi ni jasno, ker je prostora le za enega. Oba sva pripeljala mogoče za odtenek prehitro in preveč po sredini. Oba sva zapeljala vsak na svojo levo stran in …. Vse je ostalo celo, nič poškodovanega.
Drugih posebnih dogodkov med vožnjo ni bilo več. Pusta in divja pokrajina, celo ovc ni bilo, je posadko počasi zazibala v spanec. Sonce pa še visoko nad obzorjem in celo brez oblakov.
Nekaj kilometrov pred gradom Eilean Donan (N57.27460 W5.51369) idilo vožnje zmoti sms, v katerem nas kolegi obveščajo, da so na parkirišču omenjenega gradu. Seveda sledi panično tipkanje sporočila, da smo samo nekaj minut stran in da naj nas počakajo, da se dogovorimo za spanje.
Ob srečanju na parkirišču se pošalim, da se tako ne bi dobivali in srečevali, če bi se pred odhodom dogovorili za skupno potovanje. Ugotovimo, da imamo dan ali dva načrtovane enake oglede. Borut Spet na plan potegne svojega aduta za spanje, golf igrišče. Ob prvem mraku prispemo na idilično igrišče (N57.31009 W6.09467) ob morju.
Prevozili smo 394 km.
petek, 24. 7. 2009
Zjutraj se prebudimo v mračno jutro z občasnim rosenjem. Boruta vreme ne odvrne od igre in še pred zajtrkom se odpravi na partijo golfa. Valentina ga spremlja s fotoaparatom, vendar se kmalu vrne v topel kamper. Pred odhodom je prišel oskrbnik igrišča in si skrbno ogledal plačilni listek, ki ga je Borut imel pripetega na torbi za golf palice. Ker je bilo vse OK, se ni vtaknil v naše parkiranje.
Po zajtrku se odpravimo na krožno pot okoli otoka Skye oz. polotoka Trotternish. Na začetku oz. na vzhodni strani otoka nismo imeli sreče z vremenom. Nizki oblaki so zakrivali strma pobočja. Večino časa nas pot vodi po enopasovni cesti z izogibališči. Vmes se ustavljamo za občudovanje narave. Ko se pot obrne proti zahodu, se oblaki začno trgati in pogled na okolico je vedno lepši.
Ker kultura ne sme počivati, se ustavimo v tipični škotski vasi (N57.66005 W6.36894) iz preloma prejšnjega stoletja. Mislim, da je uslužbenec iz istega časovnega obdobja. ;) V vasi ni bilo videti nič pretresljivega (kmečko orodje, hiše in podobno), je pa veliko zanimivejša razstava slik in pisnega gradiva iz tistega časa.
V bližini kraja Portree se ustavimo na kosilo. Dogovorimo se, da bomo prenočili v Fort Williamu. Med potjo se ločimo, ker smo želeli na ogled naravnega rezervata Kylerhea. V njem domujejo morske vidre. Želja je bila velika, ampak cesta je bila spet ozka, zavita in strma. Obrnem AD in nadaljujemo v smeri Fort Williama.
Za mesto srečanja smo se dogovorili na parkirišču ob Neptunovih stopnicah. Šoferja sva ugotovila, da so komunalne zadeve malce kritične in sva se odločila za nočitev v bližnjem kampu Lochy Caravan (N56.84100 W5.07482). Prijetno presenečeni ugotovimo, da je zelo urejen in tudi cenovno ugoden. Ker je večer še mlad in se trebuščki oglašajo, se javim za peka palačink. Dame pripravijo maso, mladina stole in mizi, Borut pijačo, jest žar in zadeva steče. Prijeten zaključek dneva.
Prevozili smo 284 km.
sobota, 25. 7. 2009
Zjutraj se najprej odpravimo nazaj ob vznožje Neptunovih stopnic (N56.84601, W 5.09699). To je sistem zapornic, ki omogoča ponuja najbližjo plovno pot med zahodno in vzhodno obalo Škotske. Imeli smo srečo, da so med našim obiskom zapornice delovale. Zanimiva izkušnja in prikaz delovanja za vse firbce.
Sledi premik na prizorišče Highland Games, ki so potekale v Fort Williamu. Igre imajo seveda svoj čar in privlačnost, ampak me niso prepričale. Mogoče domačini bolj razumejo dogajanje. Nam so se bile zanimive plesalke, dudarji in "vitezi" oz. škotski bojevniki. Pa tudi stojnice domače obrti smo si ogledali. Edina zanimiva stvar je bil usnjen klobuk, ki je na moji pleši ostal za stalno. Bolj star bolj nor. :)
Največ razburjenja sta povzročila policista, ki sta nas pričakala ob vrnitvi k AD. Sicer zelo prijazno,ampak odločno in strogo sta nas podučila, da kljub gneči ne bi smeli parkirati pred gasilskim domom (ob že nekaj parkiranih AD). Ob obljubi, da se takoj odpeljemo in dejstvu, da nismo zasedali izvoza ali bili parkiranih na prepovedanem mestu, nas sta spustila in celo pozdravila ob odhodu. Prijazno.
Dan smo se namenili zaključiti v Perthu. Pot nas je vodila po lepi pokrajini. Če se ne bi dogovorili za skupno nočitev, bi verjetno ostali na "divjakih" ob poti.
Ob prihodu v Perth je Borut spet predlagal spanje pri golf igrišču (N56.38591 W3.45662) in tako se je dogodilo.
Prevozili smo 191 km.
nedelja, 26. 7. 2009
Zjutraj smo se premaknili na parkirišče trgovine Tesco, ker Borut ni mogel igrati golfa (niso imeli sobe za goste) in nismo želeli imeti težav z oskrbniki.
Zaplet izkoristimo za nakup zalog. Po zajtrku se premaknemo do gradu Scone (N56.41358, W 3.42858). Ogledamo si notranjost gradu. Pri ogledu vrta pa se ločimo. Fantovski del posadke odkrije zbor Porschejev, dekleta pa kljub rosenju odidejo na ogled vrtov. Vsi smo uživali. Ob vrnitvi dekleta povedo, da je v bližini velik labirint. Naša fanta, predvsem Žiga, si ga želita ogledati. Pa tudi mene zamika. Boruta pa ne. Mi odidemo na ogled labirinta, kolegi pa naprej proti Edinburghu.
Po raziskovanju labirinta se odpravimo proti akvariju Deep Sea World (N56.00888 W 3.39219). Zanimiv za ogled, vendar ne v nedeljo. Velika gneča, ampak prijazen uslužbenec nam pomaga parkirati naš AD. Najzanimivejši je tunel, ki poteka po dnu akvarija.
Zvečer se namestimo v kampu Mortonhall Caravan & Camping Park (N55.90033 W3.17810).
Prevozili smo 107 km.
ponedeljek, 27. 7. 2009
Zjutraj prvič in edinkrat, kot se izkaže, nisem pripravil ADja za nadaljevanje poti. Dobrodošla sprememba. Na ogled mesta in palače smo se odpravili z avtobusom. Vendar pozor! Pripraviti je potrebno drobiž, ker voznik ne menja denarja, niti ne vrača.
Veliko mesta se lahko vidi že iz avtobusa. Izstopimo na George street in se odpravimo na ogled gradu. Naš podvig se začasno ustavi v dolgi vrsti za vstopnice, skoraj za eno uro. Ob vstopu se pridružimo skupini, ki jih vodiči zastonj vodijo po gradu. Vodička nam postreže veliko informacij in nasvetov. Ob 13. uri smo priča streljanju s topom. Ta običaj je v preteklosti bil namenjen mornarjem oz. ladjam v pristanišču.
Sedanja utrdba oz. palača je zgrajena na ruševinah starega gradu, ki so ga podrli borci za osvoboditev Škotske. Palača ni bila nikoli namenjena plemstvu, od izgradnje pa do današnjih časov jo uporabljajo za vojaške namene.
Po ogledu gradu smo se odpravili še na sprehod po mestu. Utrujeni se z avtobusom vrnemo v kamp in na sosednji parceli zagledamo naše stare znance. :)
torek, 28. 7. 2009
Zjutraj se odpravimo naprej proti Yorku, kjer smo si želeli ogledati mesto in vikinški muzej. Znanci pa so se odpravili proti jugu po zahodni obali, ker Boruta zanimajo tudi stari avtomobili in si jih je želel ogledati. Mogoče se bomo spet srečali v Oxfordu ali Stratfordu.
V York prispemo proti večeru. WoMo mi svetuje parkiranje ob obzidju na prometni cesti. Ni mi všeč. Ob kroženju po Yorku iščemo možnosti za spanje. Tudi parkirišča blagovnic so neprijazna. Želim zapeljati na P+R parkirišče, ki bi naj tudi omogočil spanje. Skoraj se zaletim v višinsko oviro. Kmalu sem imel poln kapo vseh zapletov in sem se odpeljal v kamp Naburn Lock Caravan Park (N53.89433 W1.09301), kjer smo mirno zaspali.
Prevozili smo 459 km.
sreda, 29. 7. 2009
Zjutraj najprej opazim, da smo v idiličnem podeželskem kampu ob reki. Vendar nas čaka York in njegove znamenitosti. To pot parkiramo na mestu, ki mi ga je pretekli večer svetoval WoMo. Izkaže se, da niti ni napačno mesto. Po izgubljeni priložnosti, ni čas za jokanje.
Sledi ogled Yorka, najprej se odpravimo v vikinški muzej. Super muzej in vreden ogleda. Sledi ogled mestnega središča, ki pa ga pokvari precej močan dež. Ker še nismo poskusili "specialitete" Chip&fish, smo si jo privoščili. Domačo kuhinjo vedno bolj cenim. ;)
Sledi premik do Stratforda, kjer v močnem dežju parkiramo na plačljivem parkirišču (N52.19176 W1.69959) ob marini. Ob večernem izmenjavanju SMSov ugotovimo, da so znanci parkirali dober kilometer vstran. Dogovorimo se za jutranje srečanje pred Shakespearovo rojstno hišo.
Prevozili smo 278 km.
četrtek, 30. 7. 2009
Po jutranjem srečanju z znanci se odpravimo na ogled Stratforda. Sprehod po mestnem jedru in ogled stare arhitekture je fantastičen. Malo manj je lep pogled na poplavljen dovoz našega parkirišča. Reka Avon se je zaradi deževja "malo" dvignila. Še dobro, da nimamo športnega avtomobila. ;)
Pot nadaljujmo v Oxford, kjer se ponovi zgodba iz Yorka. Višinske prepreke in prepoved parkiranja. Poleg tega se še močno ulije dež. Vsega imam dovolj in ukažem avtobusni oz. kamperski ogled mesta. :(
Po kosilu se odpravimo proti Stonehage, kjer pa nas pozdravi toplo sonce. Zanimivo in dobro predstavljeno. Glede na propagando, sem pričakoval nekaj več. :) Na parkirišču se dokončno poslovimo od kolegov. Njih pot že vodi proti Dovru in naprej domov.
Mi se usmerimo proti Shaftesbury, najbolj idiličnem mestu v Angliji. Hmmm, meni je bil Startford veliko bolj všeč. Pot nadaljujemo proti južni obali, kjer naletimo na same fizične ali znakovne ovire pri iskanju prenočišča.
Ob iskanju obupam in se odpravimo v kamp Harrow Wood Farm Car. Park (N50.77798 W1.72782). Edina sreča je v tem, da je v smeri našega potovanja.
Prevozili smo 331 km.
petek, 31. 7. 2009
Po dobrem spancu se odpravimo v Portsmouth, kjer poiščemo zgodovinski dok. Parkiramo v bližnji ulici na plačljivem parkirišču. Vsaj tukaj ni težav s parkiranjem. Ob obali smo se opravili muzeja oz. zgodovinskega doka. Odločili smo se, da si podrobneje ogledamo Mary Rose, ki jo pripravljajo za ogled.
Pot nadaljujemo ob obali proti Eastbournu, kjer si želimo ogledati naravno znamenitost Seven Sisters. Ker si želimo ogledati obalo pri Bringhtonu zavijemo proti obali. Napaka!! Pademo v gromozanski zastoj. Vsa parkirišča in postajališča so "zavarovana" z višinskimi ovirami. Začelo se mi je kolcati po severu. :(
Po počasnem cijazenju pridemo do Seven Sisters. No ja, niso me prepričale. Sicer so lepi klifi, predvsem barva. Ampak kamen je kamen. Očitno sem na tem potepanju že veliko videl. ;)
Sprehod po prijetni okolici je nudil prijetno sprostitev in sproščanje živcev pred nadaljevanjem. Pot smo nadaljevali do gradu Haver (N51.18385 E0.11065), kjer smo prespali na parkirišču. Tokrat Womo ni lagal.
Prevozili smo 258 km.
sobota, 1. 8. 2009
Zjutraj polenarimo, ker smo že na mestu današnjega ogleda in ker grad odpro šele ob 11. uri. Poleg gradu in vrta je ogleda vredna le še kapela iz 14 stoletja.
Grad, vrt in viteške igre nas presenetijo - pozitivno. Od vseh gradov je bil najbolj urejen in z veliko vsebine. Posvečen je Henry XIII in njegovi drugi ženi. Viteške igre so bile zabavne in drugačne. Pravi viteški turnir. Grad in vrt sta vredna obiska, če pa prirejajo viteške igre pa je obisk skoraj obvezen.
Popoldan se odpravimo proti Dovru in se ob 21. uri vkrcamo na trajekt ter zapustimo otok. Ob pristanku pa me spet čaka vožnja po desni, katere sem se veliko težje navadil kot po levi. Zanimivo.
Ob pristanku ure premaknemo na celinski čas in se malo pred polnočjo namestimo na PZA v Calais (N50.96583 E1.84372).
Ker moramo ure prestaviti, smo pristali ob 23.40. Okoli polnoči smo že na PZAju v Calaju.
Prevozili smo 118 km.
nedelja, 2. 8. 2009
Jan si zaželi ogledati Brugge in ugodimo mu. Vsaj enkrat na leto. ;)
V Brugge najprej malo motovilimo in na koncu pristanemo na plačljivem parkirišču za AD (N51.19630 E3.22534). Na sosednjem parkirišču je možno tudi prespati. Mesto je vredno ogleda in ga zaključimo sredi popoldneva.
Že malo nestrpni se odpravimo proti domu. Pot nas vodi mimo Bruslja, Liega in naprej po Nemčiji mimo Triera, Mainnheima in Stuttgarta do Ulma, kjer smo prespali na počivališču, ki smo ga nasli v Bordatlasu v družbi vsaj 50 kamperjev.
Edini posebnosti na poti sta čudne ceste v Belgiji in pomanjkanje bencinskih črpalk. Ob prehodu belgijsko nemške meje smo že malce na tenko piskali z nafto.
Prevozili smo 882 km.
ponedeljek, 3. 8. 2009
Po veliko bolj mirni noči kot na PZA v Calaju nadaljujemo pot po nemških in avstrijskih avtocestah proti karavanškemu predoru. Pri plačevanju tunelnine v Avstriji na hitro izračunam koliko smo plačali za cestnine v Avstriji na naši poti. 2x vinjeta (2x 7,70), tunelnine (4,50 + 7,50 + 9,50) in to je skupaj 36,70 €. Groza.
Že na polovici karavanškega tunela je začel avto bolj domače presti. :) Naročimo se na posladek pri ljubljanski babici, kjer se za dal časa ustavimo. Že v mraku nadaljujemo pot do Celja in doma nam uspe še pred dežjem za silo pospraviti našo potujočo hišico.
Prevozili smo 641 km.
Še vtisi šoferja:
Transfer do trajekta in nazaj je že skoraj rutina. Vožnja po cestah Velike Britanije ni bila naporna, kljub vožnji po levi. Sem se težje navadil nazaj na vožnjo po desni. Zanimive so ceste z izogibališči, ki jih po Evropi še nisem srečal. Vsaj v takšni dolžini. Zanimivo je tudi to, da mi dnevne razdalje po Škotskem niso delale težav, čeprav sem precej vozil. Očitno daljši dan dobro deluje na psiho šoferja.
Šoferji so prijazni, le na jugu so bolj nestrpni. Na severu, na Škotskem, je parkiranje enostavno in preprosto. Na jugu pa so povsod višinske ovire ali pa prepoved parkiranja in seveda spanja na parkiriščih. Na Škotsko se takoj ponovno zapeljem, Anglija pa me ne vidi več. Le še v transferju.
Statistika:
dolžina poti: 7015 km
gorivo: okoli 850 litrov dizla (strošek je približno 960 €)
cestnine in trajekt 327 €.
spanje 175 € (kampi in parkirišča)
vstopnine 444€ (praviloma družinske vstopnice)
Pomembne točke s koordinatami (POI):
spanje:
Sulzemoos, D N48.28155 E11.26166 (Womo)
Caudry, F N50.12006 E3.42173 (Womo)
Cambridge, GB N52.21497 W 0.14500 (Womo)
Qswaldkirk, GB N54.20938 W1.07314 (kamp, Camp Site Golden Square, SLO vodič, GB620)
Lauder, GB N55.71084 W2.75054 (golf, Lauder Golf Course)
St. Andrews, GB (N56.32422 W2.83654 kamp, Craigtoun Meadows Holidey Park, SLO vodič, GB830)
Tomintoul, GB N57.25090 W3.37915 (v Womo so napačne koordinate!!)
Jon O'Groats, GB N58.64331 W3.06642 (kamp)
Sconser, GB N57.31009 W6.09467 (golf, Isle of Skye Golf Course)
Fort William, GB N56.84100 W5.07482 (kamp, Lochy Caravan & Camping)
Perth, GB N56.38591 W3.45662 (golf, Craigie Hill Golf Course)
Edinburg, GB N55.90033 W3.17810 (kamp, Mortonhall Caravan & Camping Park)
Naburn, GB N53.89433 W1.09301 (kamp, Naburn Lock Caravan Park)
Stratford, GB N52.19176 W1.69959 (parkirišče)
Bransgore, GB N50.77798 W1.72782 (kamp, Harrow Wood Farm Car. Park)
Hever, GB N51.18385 E0.11065 (parkirišče pri gradu Hever)
Calais, F N50.96583 E1.84372 (PZA)
Ulm, D N48.40649 E10.00714 (PZA, Bordatlas)
zanimive točke, postanki:
Dudelange, L N49.47152 E6.07835 (Womo)
Naim, GB N57.58742 W3.86925 (parkirišče, možno spanje)
Brora, GB N58.00820 W3.84664 (parkirišče, možno spanje??)
Newhawen, GB N50.78194 E0.05527 (samo med delovnim časom, lahko se prespi čeprav je višinska ovira)
Seaford, GB N50.77503 E0.15330 (parkirišče, Seven Sisters Country Park)
Brugge, B N51.19630 E3.22534 (parkirišče, možno spanje)
sreda, 15. 7. 2009
Naša ekipa se je na pot odpravila že v sredo (15. 7. 2009) popoldan. Ker smo preteklo leto imeli slabe izkušnje z zastoji v Avstriji na cesti med Salzburgom in Celovcem, smo se odpravili na sever mimo Gradca in naprej proti Nemčiji. Tudi v tej smeri smo naleteli na cestnine oz. tunelnine. Obirati pa znajo. :( Prvi dan smo zaključili v bližini Münchna v kraju Sulzemoos (N48.28155 E11.26166) na parkirišču trgovine z AD in kamp opremo.
Prvi dan smo prevozili 579 km v zelo zmernem tempu.
četrtek, 16. 7. 2009
Zjutraj smo pot nadaljevali mimo Ulma, Stuttgarta, Saarbrückna in do prvega postajališča v Luxembourgu (N49.47152 E6.07835). Ker smo dobili informacijo, da so Valentina in družina odšli na pot okoli 12. ure, sem se odločil, da pot nadaljujemo po Franciji po običajnih cestah in ne skozi Belgijo. Napaka.
Na sicer lepih cestah je bila veliko krajev in omejitev in tako nismo nikamor prišli. Ker sem imel kmalu dovolj vožnje po takšnih cestah, smo se ustavili v Caudryu (N50.12006 E3.42173).
Vmes smo izvedeli, da so kolegi vozili kot vragi in so prišli že v Belgijo. Kljub počasni vožnji smo opravili kar lep kos poti - 742 km.
petek, 17. 7. 2008
Zjutraj našo ekipo na hitro dvignem in malo po 7. uri smo že na poti. Ker sem želel popraviti vtis, sem zavil na plačljivo avtocesto. Tako smo v Calais prispeli ob 10.50, dve uri za kolegi. :) Po kavi in nakupu vozovnic za trajekt, se ob 11.50 odpravimo na vkrcanje. Odločili smo se za odprto povratno vozovnico (275€).
V Dovru pristanemo okoli 14.00. Najprej poiščemo parkirišče za kosilo in dogovor o nadaljevanju poti.
Prvi kilometri oz. milje po levi strani so bili napeti. Ampak ni težav. Na več črpalkah sem brez uspeha iskal nalepko za sprednje luči, ker morajo imeti desno vozeča vozila posebne nalepke, ki preusmerijo svetlobo. Sicer je pa dan dolg. :)
Dogovorimo se, da bomo prespali v Cambridgeu (N52.21473 E0.14451). Na cilj smo prišli ob 20.15. Vmes smo prevozili dve močni plohi, doživeli zastoj na obvoznici M25 pred plačilom mostnine oz. tunelnine.
376 km smo prevozili malo po desni in več po levi.
sobota, 18. 7. 2009
Zjutraj se odpravimo na ogled Cambridge. Zelo lepo mesto, vredno ogleda, ampak nas je zamikal Imperial War Museum v Duxfordu. Valentina z družino ostane v mestu. Dogovorimo pa se še, da se naslednji dan dobimo v Alnwicku.
Muzej je nekaj kilometrov južno in se nahaja na letališču od koder so med 2. svetovno vojno vodili operacije za obrambo otoka. Največji poudarek je na letalih 2. svetovne vojne in vsega kar je povezano s tem obdobjem. Svoje mesto oz. hangar pa so dobila tudi druga obdobja. V najnovejšem hangarju so razstavljena vojaška letala vojske ZDA. Poleg razstavljenih letal, pa si je možno ogledati potek restavracije letal in tudi starodobnike v zraku. Tudi poleteti se da. Muzej je vreden ogleda.
Iz muzeja se odpravimo ob 16.00 proti Yorku. Vendar se odločimo le za ogled med vožnjo. Muzej Vikingov bo ostal za povratek.
Za spanje se odpravimo testirat kamp Camp Site Golden Square (N54.20938 W1.07314) iz zbirke revije Avto dom, ki je v naši smeri.
Kljub ogledom smo prevozili 315km.
nedelja, 19. 7. 2009
Ker zjutraj ni nikogar na recepciji oz. se odpre šele ob 9. uri, se okoli 8. ure odpravimo naprej. Vseeno opravimo komunalne zadevščine - z malo slabe vesti. Malo po 10. uri se z znanci dobimo na parkirišču (N55.41393 W1.69799) gradu in vrta v Alnwicku.
Sledi celodneven ogled gradu in vrta. Med ogledom vrta se sprehodimo tudi skozi vrt strupenih rastlin, ki rastejo na domačem vrtu. Hmm, doma bo potrebno vse iztrebiti. :) Vodič nas potolaži, da ni tako kritično. Za posledice so potrebne velike količine. ;) Uživamo v lepem vremenu.
V gradu, ki je bil na vrsti za vrtom, pa smo izvedeli, da je bil kulisa za veliko zgodovinskih filmov. Tudi v filmu Harry Potter. Zanimiv in lepo urejen grad.
Popoldan nadaljujemo pot proti Škotski, natančneje do kraja Lauder, kjer smo želeli prespati v kampu. Ampak kamp nam mi všeč. Ker Borut igra golf, je predlagal spanje na lokalnem golf igrišču. Prijetna okolica in mirno spanje.
Prevozili smo 300 km.
ponedeljek, 20. 7. 2009
Borut je že navsezgodaj začel igrati. Ko sem se mu pridružil, je odigral že 9 lukenj. Ker sem po naravi firbec, sem moral malo poskusiti kako je s tem športom. Zanimivo. Mogoče celo zagriznem v ta šport.
Po koncu igre in zajtrku se odpravimo skupaj do Roslina, kjer smo si ogledali znamenito kapelo. Zelo zanimiva arhitektura in zgodovina. Žal v večini gradov in podobnih objektih slikanje ni dovoljeno, tako nismo mogli poslikati notranjosti gradov in drugih objektov. Zaradi tega je trpela denarnica, ker smo si pač privoščili nakup vodičev.
Z Borutom sva se odločila, da bi lahko zvečer pripravili piknik. Takšno početje pa zahteva nakup ustreznih surovin. :) Za nočitev se odločimo v kampu Craigtoun Meadows Holidey Park (N56.32422 W2.83654) blizu St. Andrewsa.
Med potjo do kampa si ogledamo še skrivnega bunkerja severno od Anstrutherja. Bunker so zgradili po 2. svetovni vojni v strahu pred jedrskim napadom. Kaj vse lahko naredi strah. Ampak ta strah je verjetno imel osnovo. Upam, da se bo človeštvo spametovala. ??? Upam!
Kampi s Veliki Britaniji so zanimivi. Nobeden ni natlačen in vsaka parcela je prostorna. So pa kampi precej polni. Sicer je spanje izven kampov dovoljeno in te ljudje ne preganjajo. Bolj tečni so napisi, da je prenočevanje ali nočno parkiranje prepovedano. Tako zelo malo avtodomov spi izven urejenih prostorov. Kasneje sem opazil bolj "divje" parkiranje na otoku Skye.
Popoldan smo pripravili večerjo na severnem soncu, ki pa nas ni zagrel in smo kmalu vsi poiskali dodatna oblačila. Večerja pa je bila dobra.
Več smo se družili in manj vozili, le 180 km.
torek, 21. 7. 2009
Zvečer smo se dogovorili, da se počasi odhajamo vsak na svojo stran. Boruta je vleklo na ogled golf igrišč v zibelki golfa, mi pa smo želeli naprej proti severu.
Med potjo je Karmen v bližini odkrila grad Glamis. Pripada kraljevi družini, natančneje kraljici materi. Grad je zelo lep in vreden ogleda. Jana bolj zanimajo razvaline in je v bližini našel grad Dunnottar pri Stonehavenu. Tudi ta je zanimiv. Zgrajen je na klifu, ki je onemogočal enostaven dostop.
Ker smo želeli pot nadaljevati v smeri Invernesa smo se odpravili po zanimivi in slikoviti gorski cesti. Dvosmerna enopasovnica z izogibališči. Seveda so pot popestrile ovce in strmi odseki ceste (20% naklon). Večino poti nas je spremljal dež in megla. Za postanek smo se odločili na najvišje ležeči vasi (GPS je pokazal 338 metrov nadmorske višine) na Škotskem Tomintoul. Na zastonjskem parkirišču (N57.25090 W3.37915) smo prespali v družbi dveh avtodomov iz GB.
Prevozili smo 248 km.
sreda, 22. 7. 2009
Zjutraj se odpravimo iskat puffine. Ta vrsta živi edino na Škotskem in je zato velika posbnost. Ker se pred odhodom nismo pozanimali kje živijo, sva želela to informacijo pridobiti v turistični informacijski pisarni. Sicer prijazna študentka ni imela pojma kje naj puffine iščemo. Preostane man le, da se založimo s prospekti in se odpravimo na pot.
V iskanju znamenitih ptičev, se najprej odpravimo do Findhorn Bay. Veliko ptičev, zajcev, ampak puffinov nikjer. Ker je plima vedno bolj poplavljala, se odpravimo naprej proti Narinu, kjer se ob obali ustavimo za kosilo. Ob sprehodu po obali opazimo tudi kopalce. Brrr, ampak morje je za nas mrzlo.
Med pripravo kosila se oglasi telefon. Kolegi. :) Sprašujejo kje smo in če poznamo prostor za kosilo. Ugotovimo, da smo nekaj kilometrov narazen in posredujem jim naše koordinate (N57.58742 W3.86925). Škotska pa je res majhna. :)
Popoldan se spet ločimo. Mi smo namenjeni na skrajni severovzhod, proti kraju z imenom John o'Groats.
Med potjo si ogledamo še okolico gradu Dunrobin (N57.98214 W3.94560). Na prelepem vrtu (ogled je mogoč tudi izven delovnega časa) nas predvsem preseneti velikanska rabarbara. Ogromna je.
Proti večeru prispemo do John o'Groats. Po kar nekaj kilometrih spet srečamo prepovedi spanja na parkirišču, zato se namestimo v kamp (N58.64331 W3.06642). Kamp ni nič posebnega, ap tudi drag ni preveč.
Do "sončnega zahoda" je še čas za večerjo in hitro spoznavanje okolice. Sončni zahod je zanimiv. Sonce se malo namoči v morje, zarja pa ostane. Zarja se seli preko severa in zjutraj (okoli 3. ure) se spet prikaže severno sonce. Zanimivo.
Še mogoče beseda o kraju John o'Groats. Ime je dobilo po prebivalcu in je zelo majhno. Le nekaj hiš. Je pa pristanišče, ki nudi povezavo z bližnjimi otoki. Drugače pa nič pretresljivega.
Prevozili smo 323 km.
četrtek, 23. 7. 2009
Zjutraj se najprej odpravimo na foto safari po John o'Groats. Ugotovimo, da je to najsevernejši kraj na otočju. Nakupi spominkov so tudi na vrsti. Ob ogledovanju pristanišča me zamika na voden ogled bližnjih klifov iz čolna, vendar me neprijazno vreme (rahel dež in mraz) od namere odvrne. Čeprav smo se želeli ustaviti za dan ali dva, se zaradi vremena odločimo za odhod nazaj na jug.
Seveda pa smo izkoristili čas, da si ogledamo najprej bližnji svetilnik in klife. V vodi opazimo tjulnja. Za pošteno fotografijo je precej daleč in slika prikazuje pošast iz Loch Nessa kot pa lepo igrivo živalco. Klifi so polni ptičev, le puffinov nismo videli. Smo pa videli ptiče podobne pingvinom. Kar je bil povod za krajši družinski prepir, ko mladinca trdita, da pingvinov na severu ni. Le kaj smo potem poslikali. Pojasnilo preberemo kasneje na informacijskem panoju. Niso pravi pingvini, le podobni so jim.
Pot nadaljujemo proti Dunnet Head (N58.67064 W3.37624), najsevernejšem delu otoka. Spet klifi in ptiči.
V Thursu zavijemo proti jugu. Naprej proti zahodu so le ozke ceste z izogibališči. Mi nič ne diši takšna vožnja, pa tudi hladnega in mokrega severa imamo dosti. GPS naravnam proti Loch Nessu, jezeru strašne neulovljive škotske pošasti.
Ker je dobro kosilo nujno potrebno, se ustavimo v kraju Bora na prekrasnem parkirišču ob obali v prvi vrsti (N58.00820 W3.84664). V vodi opazimo tri tjulnje, ki se v vodi verjetno podili za hrano. Obala sicer nič posebnega. Ker je bila ravno oseka, smo lahko opazovali "umazane" peščine.
Prihod na jezero je bil razočaranje. Umazana luža, ki ima sicer lepo okolico oz. gričevje. Žiga je bil kar malo razočaran, pa tako si je želel videti Nessi oz. je mislil, da je jezero večje, bolj temačno in tako naprej.
Ker je bilo sonce visoko na oblaki oz. obzorjem in še nisem imel šoferske krize, smo se odločili za nadaljevanje poti proti otoku Skye.
Pri kraju Glenmoriston zapustimo obalo Loch Nessa in se podamo po ozki cesti proti otoku Skye. Že na začetku poti smo doživeli adrenalinsko srečanje z avtobusom po prečkanju potoka preko kuclastega mosta (na začetku strmo gor in zatem strmo dol, prepovedan promet za vozila z veliko medosno razdaljo, preglednost enaka 0 in seveda samo en vozni pas). Kako sva se tam srečala, mi ni jasno, ker je prostora le za enega. Oba sva pripeljala mogoče za odtenek prehitro in preveč po sredini. Oba sva zapeljala vsak na svojo levo stran in …. Vse je ostalo celo, nič poškodovanega.
Drugih posebnih dogodkov med vožnjo ni bilo več. Pusta in divja pokrajina, celo ovc ni bilo, je posadko počasi zazibala v spanec. Sonce pa še visoko nad obzorjem in celo brez oblakov.
Nekaj kilometrov pred gradom Eilean Donan (N57.27460 W5.51369) idilo vožnje zmoti sms, v katerem nas kolegi obveščajo, da so na parkirišču omenjenega gradu. Seveda sledi panično tipkanje sporočila, da smo samo nekaj minut stran in da naj nas počakajo, da se dogovorimo za spanje.
Ob srečanju na parkirišču se pošalim, da se tako ne bi dobivali in srečevali, če bi se pred odhodom dogovorili za skupno potovanje. Ugotovimo, da imamo dan ali dva načrtovane enake oglede. Borut Spet na plan potegne svojega aduta za spanje, golf igrišče. Ob prvem mraku prispemo na idilično igrišče (N57.31009 W6.09467) ob morju.
Prevozili smo 394 km.
petek, 24. 7. 2009
Zjutraj se prebudimo v mračno jutro z občasnim rosenjem. Boruta vreme ne odvrne od igre in še pred zajtrkom se odpravi na partijo golfa. Valentina ga spremlja s fotoaparatom, vendar se kmalu vrne v topel kamper. Pred odhodom je prišel oskrbnik igrišča in si skrbno ogledal plačilni listek, ki ga je Borut imel pripetega na torbi za golf palice. Ker je bilo vse OK, se ni vtaknil v naše parkiranje.
Po zajtrku se odpravimo na krožno pot okoli otoka Skye oz. polotoka Trotternish. Na začetku oz. na vzhodni strani otoka nismo imeli sreče z vremenom. Nizki oblaki so zakrivali strma pobočja. Večino časa nas pot vodi po enopasovni cesti z izogibališči. Vmes se ustavljamo za občudovanje narave. Ko se pot obrne proti zahodu, se oblaki začno trgati in pogled na okolico je vedno lepši.
Ker kultura ne sme počivati, se ustavimo v tipični škotski vasi (N57.66005 W6.36894) iz preloma prejšnjega stoletja. Mislim, da je uslužbenec iz istega časovnega obdobja. ;) V vasi ni bilo videti nič pretresljivega (kmečko orodje, hiše in podobno), je pa veliko zanimivejša razstava slik in pisnega gradiva iz tistega časa.
V bližini kraja Portree se ustavimo na kosilo. Dogovorimo se, da bomo prenočili v Fort Williamu. Med potjo se ločimo, ker smo želeli na ogled naravnega rezervata Kylerhea. V njem domujejo morske vidre. Želja je bila velika, ampak cesta je bila spet ozka, zavita in strma. Obrnem AD in nadaljujemo v smeri Fort Williama.
Za mesto srečanja smo se dogovorili na parkirišču ob Neptunovih stopnicah. Šoferja sva ugotovila, da so komunalne zadeve malce kritične in sva se odločila za nočitev v bližnjem kampu Lochy Caravan (N56.84100 W5.07482). Prijetno presenečeni ugotovimo, da je zelo urejen in tudi cenovno ugoden. Ker je večer še mlad in se trebuščki oglašajo, se javim za peka palačink. Dame pripravijo maso, mladina stole in mizi, Borut pijačo, jest žar in zadeva steče. Prijeten zaključek dneva.
Prevozili smo 284 km.
sobota, 25. 7. 2009
Zjutraj se najprej odpravimo nazaj ob vznožje Neptunovih stopnic (N56.84601, W 5.09699). To je sistem zapornic, ki omogoča ponuja najbližjo plovno pot med zahodno in vzhodno obalo Škotske. Imeli smo srečo, da so med našim obiskom zapornice delovale. Zanimiva izkušnja in prikaz delovanja za vse firbce.
Sledi premik na prizorišče Highland Games, ki so potekale v Fort Williamu. Igre imajo seveda svoj čar in privlačnost, ampak me niso prepričale. Mogoče domačini bolj razumejo dogajanje. Nam so se bile zanimive plesalke, dudarji in "vitezi" oz. škotski bojevniki. Pa tudi stojnice domače obrti smo si ogledali. Edina zanimiva stvar je bil usnjen klobuk, ki je na moji pleši ostal za stalno. Bolj star bolj nor. :)
Največ razburjenja sta povzročila policista, ki sta nas pričakala ob vrnitvi k AD. Sicer zelo prijazno,ampak odločno in strogo sta nas podučila, da kljub gneči ne bi smeli parkirati pred gasilskim domom (ob že nekaj parkiranih AD). Ob obljubi, da se takoj odpeljemo in dejstvu, da nismo zasedali izvoza ali bili parkiranih na prepovedanem mestu, nas sta spustila in celo pozdravila ob odhodu. Prijazno.
Dan smo se namenili zaključiti v Perthu. Pot nas je vodila po lepi pokrajini. Če se ne bi dogovorili za skupno nočitev, bi verjetno ostali na "divjakih" ob poti.
Ob prihodu v Perth je Borut spet predlagal spanje pri golf igrišču (N56.38591 W3.45662) in tako se je dogodilo.
Prevozili smo 191 km.
nedelja, 26. 7. 2009
Zjutraj smo se premaknili na parkirišče trgovine Tesco, ker Borut ni mogel igrati golfa (niso imeli sobe za goste) in nismo želeli imeti težav z oskrbniki.
Zaplet izkoristimo za nakup zalog. Po zajtrku se premaknemo do gradu Scone (N56.41358, W 3.42858). Ogledamo si notranjost gradu. Pri ogledu vrta pa se ločimo. Fantovski del posadke odkrije zbor Porschejev, dekleta pa kljub rosenju odidejo na ogled vrtov. Vsi smo uživali. Ob vrnitvi dekleta povedo, da je v bližini velik labirint. Naša fanta, predvsem Žiga, si ga želita ogledati. Pa tudi mene zamika. Boruta pa ne. Mi odidemo na ogled labirinta, kolegi pa naprej proti Edinburghu.
Po raziskovanju labirinta se odpravimo proti akvariju Deep Sea World (N56.00888 W 3.39219). Zanimiv za ogled, vendar ne v nedeljo. Velika gneča, ampak prijazen uslužbenec nam pomaga parkirati naš AD. Najzanimivejši je tunel, ki poteka po dnu akvarija.
Zvečer se namestimo v kampu Mortonhall Caravan & Camping Park (N55.90033 W3.17810).
Prevozili smo 107 km.
ponedeljek, 27. 7. 2009
Zjutraj prvič in edinkrat, kot se izkaže, nisem pripravil ADja za nadaljevanje poti. Dobrodošla sprememba. Na ogled mesta in palače smo se odpravili z avtobusom. Vendar pozor! Pripraviti je potrebno drobiž, ker voznik ne menja denarja, niti ne vrača.
Veliko mesta se lahko vidi že iz avtobusa. Izstopimo na George street in se odpravimo na ogled gradu. Naš podvig se začasno ustavi v dolgi vrsti za vstopnice, skoraj za eno uro. Ob vstopu se pridružimo skupini, ki jih vodiči zastonj vodijo po gradu. Vodička nam postreže veliko informacij in nasvetov. Ob 13. uri smo priča streljanju s topom. Ta običaj je v preteklosti bil namenjen mornarjem oz. ladjam v pristanišču.
Sedanja utrdba oz. palača je zgrajena na ruševinah starega gradu, ki so ga podrli borci za osvoboditev Škotske. Palača ni bila nikoli namenjena plemstvu, od izgradnje pa do današnjih časov jo uporabljajo za vojaške namene.
Po ogledu gradu smo se odpravili še na sprehod po mestu. Utrujeni se z avtobusom vrnemo v kamp in na sosednji parceli zagledamo naše stare znance. :)
torek, 28. 7. 2009
Zjutraj se odpravimo naprej proti Yorku, kjer smo si želeli ogledati mesto in vikinški muzej. Znanci pa so se odpravili proti jugu po zahodni obali, ker Boruta zanimajo tudi stari avtomobili in si jih je želel ogledati. Mogoče se bomo spet srečali v Oxfordu ali Stratfordu.
V York prispemo proti večeru. WoMo mi svetuje parkiranje ob obzidju na prometni cesti. Ni mi všeč. Ob kroženju po Yorku iščemo možnosti za spanje. Tudi parkirišča blagovnic so neprijazna. Želim zapeljati na P+R parkirišče, ki bi naj tudi omogočil spanje. Skoraj se zaletim v višinsko oviro. Kmalu sem imel poln kapo vseh zapletov in sem se odpeljal v kamp Naburn Lock Caravan Park (N53.89433 W1.09301), kjer smo mirno zaspali.
Prevozili smo 459 km.
sreda, 29. 7. 2009
Zjutraj najprej opazim, da smo v idiličnem podeželskem kampu ob reki. Vendar nas čaka York in njegove znamenitosti. To pot parkiramo na mestu, ki mi ga je pretekli večer svetoval WoMo. Izkaže se, da niti ni napačno mesto. Po izgubljeni priložnosti, ni čas za jokanje.
Sledi ogled Yorka, najprej se odpravimo v vikinški muzej. Super muzej in vreden ogleda. Sledi ogled mestnega središča, ki pa ga pokvari precej močan dež. Ker še nismo poskusili "specialitete" Chip&fish, smo si jo privoščili. Domačo kuhinjo vedno bolj cenim. ;)
Sledi premik do Stratforda, kjer v močnem dežju parkiramo na plačljivem parkirišču (N52.19176 W1.69959) ob marini. Ob večernem izmenjavanju SMSov ugotovimo, da so znanci parkirali dober kilometer vstran. Dogovorimo se za jutranje srečanje pred Shakespearovo rojstno hišo.
Prevozili smo 278 km.
četrtek, 30. 7. 2009
Po jutranjem srečanju z znanci se odpravimo na ogled Stratforda. Sprehod po mestnem jedru in ogled stare arhitekture je fantastičen. Malo manj je lep pogled na poplavljen dovoz našega parkirišča. Reka Avon se je zaradi deževja "malo" dvignila. Še dobro, da nimamo športnega avtomobila. ;)
Pot nadaljujmo v Oxford, kjer se ponovi zgodba iz Yorka. Višinske prepreke in prepoved parkiranja. Poleg tega se še močno ulije dež. Vsega imam dovolj in ukažem avtobusni oz. kamperski ogled mesta. :(
Po kosilu se odpravimo proti Stonehage, kjer pa nas pozdravi toplo sonce. Zanimivo in dobro predstavljeno. Glede na propagando, sem pričakoval nekaj več. :) Na parkirišču se dokončno poslovimo od kolegov. Njih pot že vodi proti Dovru in naprej domov.
Mi se usmerimo proti Shaftesbury, najbolj idiličnem mestu v Angliji. Hmmm, meni je bil Startford veliko bolj všeč. Pot nadaljujemo proti južni obali, kjer naletimo na same fizične ali znakovne ovire pri iskanju prenočišča.
Ob iskanju obupam in se odpravimo v kamp Harrow Wood Farm Car. Park (N50.77798 W1.72782). Edina sreča je v tem, da je v smeri našega potovanja.
Prevozili smo 331 km.
petek, 31. 7. 2009
Po dobrem spancu se odpravimo v Portsmouth, kjer poiščemo zgodovinski dok. Parkiramo v bližnji ulici na plačljivem parkirišču. Vsaj tukaj ni težav s parkiranjem. Ob obali smo se opravili muzeja oz. zgodovinskega doka. Odločili smo se, da si podrobneje ogledamo Mary Rose, ki jo pripravljajo za ogled.
Pot nadaljujemo ob obali proti Eastbournu, kjer si želimo ogledati naravno znamenitost Seven Sisters. Ker si želimo ogledati obalo pri Bringhtonu zavijemo proti obali. Napaka!! Pademo v gromozanski zastoj. Vsa parkirišča in postajališča so "zavarovana" z višinskimi ovirami. Začelo se mi je kolcati po severu. :(
Po počasnem cijazenju pridemo do Seven Sisters. No ja, niso me prepričale. Sicer so lepi klifi, predvsem barva. Ampak kamen je kamen. Očitno sem na tem potepanju že veliko videl. ;)
Sprehod po prijetni okolici je nudil prijetno sprostitev in sproščanje živcev pred nadaljevanjem. Pot smo nadaljevali do gradu Haver (N51.18385 E0.11065), kjer smo prespali na parkirišču. Tokrat Womo ni lagal.
Prevozili smo 258 km.
sobota, 1. 8. 2009
Zjutraj polenarimo, ker smo že na mestu današnjega ogleda in ker grad odpro šele ob 11. uri. Poleg gradu in vrta je ogleda vredna le še kapela iz 14 stoletja.
Grad, vrt in viteške igre nas presenetijo - pozitivno. Od vseh gradov je bil najbolj urejen in z veliko vsebine. Posvečen je Henry XIII in njegovi drugi ženi. Viteške igre so bile zabavne in drugačne. Pravi viteški turnir. Grad in vrt sta vredna obiska, če pa prirejajo viteške igre pa je obisk skoraj obvezen.
Popoldan se odpravimo proti Dovru in se ob 21. uri vkrcamo na trajekt ter zapustimo otok. Ob pristanku pa me spet čaka vožnja po desni, katere sem se veliko težje navadil kot po levi. Zanimivo.
Ob pristanku ure premaknemo na celinski čas in se malo pred polnočjo namestimo na PZA v Calais (N50.96583 E1.84372).
Ker moramo ure prestaviti, smo pristali ob 23.40. Okoli polnoči smo že na PZAju v Calaju.
Prevozili smo 118 km.
nedelja, 2. 8. 2009
Jan si zaželi ogledati Brugge in ugodimo mu. Vsaj enkrat na leto. ;)
V Brugge najprej malo motovilimo in na koncu pristanemo na plačljivem parkirišču za AD (N51.19630 E3.22534). Na sosednjem parkirišču je možno tudi prespati. Mesto je vredno ogleda in ga zaključimo sredi popoldneva.
Že malo nestrpni se odpravimo proti domu. Pot nas vodi mimo Bruslja, Liega in naprej po Nemčiji mimo Triera, Mainnheima in Stuttgarta do Ulma, kjer smo prespali na počivališču, ki smo ga nasli v Bordatlasu v družbi vsaj 50 kamperjev.
Edini posebnosti na poti sta čudne ceste v Belgiji in pomanjkanje bencinskih črpalk. Ob prehodu belgijsko nemške meje smo že malce na tenko piskali z nafto.
Prevozili smo 882 km.
ponedeljek, 3. 8. 2009
Po veliko bolj mirni noči kot na PZA v Calaju nadaljujemo pot po nemških in avstrijskih avtocestah proti karavanškemu predoru. Pri plačevanju tunelnine v Avstriji na hitro izračunam koliko smo plačali za cestnine v Avstriji na naši poti. 2x vinjeta (2x 7,70), tunelnine (4,50 + 7,50 + 9,50) in to je skupaj 36,70 €. Groza.
Že na polovici karavanškega tunela je začel avto bolj domače presti. :) Naročimo se na posladek pri ljubljanski babici, kjer se za dal časa ustavimo. Že v mraku nadaljujemo pot do Celja in doma nam uspe še pred dežjem za silo pospraviti našo potujočo hišico.
Prevozili smo 641 km.
Še vtisi šoferja:
Transfer do trajekta in nazaj je že skoraj rutina. Vožnja po cestah Velike Britanije ni bila naporna, kljub vožnji po levi. Sem se težje navadil nazaj na vožnjo po desni. Zanimive so ceste z izogibališči, ki jih po Evropi še nisem srečal. Vsaj v takšni dolžini. Zanimivo je tudi to, da mi dnevne razdalje po Škotskem niso delale težav, čeprav sem precej vozil. Očitno daljši dan dobro deluje na psiho šoferja.
Šoferji so prijazni, le na jugu so bolj nestrpni. Na severu, na Škotskem, je parkiranje enostavno in preprosto. Na jugu pa so povsod višinske ovire ali pa prepoved parkiranja in seveda spanja na parkiriščih. Na Škotsko se takoj ponovno zapeljem, Anglija pa me ne vidi več. Le še v transferju.
Statistika:
dolžina poti: 7015 km
gorivo: okoli 850 litrov dizla (strošek je približno 960 €)
cestnine in trajekt 327 €.
spanje 175 € (kampi in parkirišča)
vstopnine 444€ (praviloma družinske vstopnice)
Pomembne točke s koordinatami (POI):
spanje:
Sulzemoos, D N48.28155 E11.26166 (Womo)
Caudry, F N50.12006 E3.42173 (Womo)
Cambridge, GB N52.21497 W 0.14500 (Womo)
Qswaldkirk, GB N54.20938 W1.07314 (kamp, Camp Site Golden Square, SLO vodič, GB620)
Lauder, GB N55.71084 W2.75054 (golf, Lauder Golf Course)
St. Andrews, GB (N56.32422 W2.83654 kamp, Craigtoun Meadows Holidey Park, SLO vodič, GB830)
Tomintoul, GB N57.25090 W3.37915 (v Womo so napačne koordinate!!)
Jon O'Groats, GB N58.64331 W3.06642 (kamp)
Sconser, GB N57.31009 W6.09467 (golf, Isle of Skye Golf Course)
Fort William, GB N56.84100 W5.07482 (kamp, Lochy Caravan & Camping)
Perth, GB N56.38591 W3.45662 (golf, Craigie Hill Golf Course)
Edinburg, GB N55.90033 W3.17810 (kamp, Mortonhall Caravan & Camping Park)
Naburn, GB N53.89433 W1.09301 (kamp, Naburn Lock Caravan Park)
Stratford, GB N52.19176 W1.69959 (parkirišče)
Bransgore, GB N50.77798 W1.72782 (kamp, Harrow Wood Farm Car. Park)
Hever, GB N51.18385 E0.11065 (parkirišče pri gradu Hever)
Calais, F N50.96583 E1.84372 (PZA)
Ulm, D N48.40649 E10.00714 (PZA, Bordatlas)
zanimive točke, postanki:
Dudelange, L N49.47152 E6.07835 (Womo)
Naim, GB N57.58742 W3.86925 (parkirišče, možno spanje)
Brora, GB N58.00820 W3.84664 (parkirišče, možno spanje??)
Newhawen, GB N50.78194 E0.05527 (samo med delovnim časom, lahko se prespi čeprav je višinska ovira)
Seaford, GB N50.77503 E0.15330 (parkirišče, Seven Sisters Country Park)
Brugge, B N51.19630 E3.22534 (parkirišče, možno spanje)
30 april 2009
Spet na poti
Po nekaj krajših izletih (smučanje, martinčkanje na soncu), smo se za prvomajske počitnice namenili na daljši izlet v Italijo na ogled jezer v okolici Milana. Vendar je narava pokazala, da je vladar in jo je potrebno upoštevati.
V petek, 24. 4. 2009, smo naredili nov načrt in odšli iskat lepše vreme v okolico Dunaja. Na pot smo se odpravili v soboto zjutraj. Po krajšem postanku v Gradcu (Ikea vabi), se popoldne ustavimo pri jezeru Neusiedler See (N47.92064 E16.76007). Presenečeni smo bili nad velikostjo jezera in precej močnim vetrom. Recepcija kampa je bila ob našem prihodu zaprta in blagajna pri vhodu na parkirišče tudi. Zaradi tega smo se pridružili drugim avtodomom na parkirišču, kjer smo mirno prespali.
Pred večerom smo se še s kolesi odpravili v bližnje mesto Breitenbrunn. Presenečeni smo bili nad urejenostjo in številom kolesarskih poti. Pravi kolesarski raj.
V nedeljo zjutraj nas preseneti precej močan veter, ki je zavijal okoli avtodoma. Vetra pa so bili veseli kajtarji in deskarji, ki so že zgodaj dopoldan veselo izkoriščali darove boga Eola. Pogled na jadra in "zmaje" je potrdil reklame, da je jezero raj za deskarje in kajtarje. Čeprav je močno pihalo, smo uživali ob pogledu na jezero.
Ker smo imeli vetra dosti, smo se odpravili naprej. Odločili smo se, da skočimo na Slovaško, natančneje na ogled Bratislave. Po kratkem ogledu smo se vrnili v Avstrijo in prespali na počivališču v kraju Deutsch Jahrndorf (N48.00797 E17.11028). Počivališče omogoča ureditev komunalnih zadev (prostovoljni prispevek).
Po mirni noči smo se odločili da gremo na Dunaj, ogledat živalski vrt v parku Schönbrunn. Na parkirišču (N48.17409 E16.30091) nas pozdravi policist z opozorilom, da ne smemo kampirati. Ko mu razložimo, da gremo le na ogled parka in živalskega vrta, je pomirjen odšel.
Po dolgem sprehodu se vrnemo na parkirišče in se odpravimo v cvetlični raj Tulln, kjer prespimo v kampu Donaupark Camping (N48.33325 E16.07164). Pred večerom se odpravimo še na kratek potem po obrežju Donave.
V torek zjutraj poravnam nočitev v kampu (Camping Cheque in doplačilo za fanta). Pred odhodom domov se odpravimo še na kolesarski potem po mestu in obrežju Donave.
Na poti domov se še ustavimo v Biotermah (N46.51417 E16.05139) in si ogledamo situacijo. Ugotovimo, da za mladince bazenski kompleks ne ponuja nič pametnega (beri tobogani in podobno). Do daljnega bo Biotereme obiskoval starejši del naše družine.
Proti večeru se parkiramo doma in …
Naročite se na:
Objave (Atom)