Dogovor je padel in ekipo letos sestavlja 9 članov: Cvetka in Marjan, Nevenka in Gorazd, Suzana in Borut, Boštjan in na koncu še Žiga (sin) in jest. Rezervirali smo »jadrnico skromnih oblin« z imenom Carignan (Kufner 54.1). 😊 Dolga slabih 17 metrov, široka skoraj 5 metrov, 5 kabin in 4 WC-je. Res skromna. Pot oziroma načrtovanje smo začeli že nekaj dni pred dnevom D. Treba se je dogovoriti, kupiti, natovoriti avtomobila …
Sobota, 28. 10. 2017
Zjutraj malce krmežljavi pogledamo iz kabin in se poskušamo zložiti skupaj. Ob 9. uri z Borutom pričneva s prevzemom in ostanek posadke odide v nakup. S prevzemom smo bili hitri. Pri Navtiki Kufner so odlični.
Barka, jadrnica Carignan (model Kufner 54, letnik 2016), je izjemno prostorna in nudi precej udobja ter »zraka«. Sicer bi bila lahko kakšna podrobnost bolje izdelana, smo bili že na slabših barkah. Mogoče je bilo tako tudi zaradi konca sezone. Le ta jadrnica je v soboto izplula iz marine.
Ko se nakupovalni del posadke vrne nazaj, izplujemo okoli 13. ure, vsaj kakšno uro ali dve prepozno. Bo že. Izplutje in prve milje tečejo mirno. Cilj etape je luka Pučišće na Braču. Po zavoju okoli otoka Čiovo nas vzradosti veter.
Jadra razpremo (glavno je hotelo nagajati, pa smo ga spravili v red) in se prvi krmar na potepanju, Borut, spoprime z vetrom in mirnim morjem. Bolje napisano, morja sploh nismo čutili, ker je naša barka prevelika za takšne valove. Če bi imeli jadrnico dolžine okoli 12-13 metrov, pa bi valove že »jahali«. Odlično. Vmes na krmilu zamenjam Boruta, mene pa Žiga, ki se je odlično izkazal. Njega je zamenjal Borut in na koncu nas je v luko pripeljal Boštjan. Na obalo se privežemo okoli 18. ure. Prepluli smo okoli 30 milj.
Luka Pučišće je mirno naselje. Ob prihodi opazimo, da je v kraju šola za kamnoseke. Tudi sam kraj je zgrajen iz kamna. Gorazd je že med zadnjimi miljami, ko se je morje in veter čisto umirilo, pričel pripravljati prvo večerjo – golaž. Odličen je bil. Po večerji pa še nočni sprehod in postelja. Vsaj zase lahko povem, da sem kar padel v posteljo. 😊
Nedelja, 29. 10. 2017
Za nedeljski cilj smo izbrali premik na Peljašec, zaliv Lovište, in zaradi tega zjutraj opravimo luške formalnosti (plačilo, sprehod, tuš …) ter ob 9. uri izplujemo. Z zajtrkom opravimo kar med plovbo.
Plovba je potekala zelo mirno in hitro. Vetra je bilo malo in smo ves čas vozili na motor. Ob obratu okoli Hvara, pri rtu Sučuraj, smo dobili malo vetra in motorju pomagali s sprednjim jadrom. Žiga je bil glavni za krmilom, ostali pa smo se zavlekli na palubo in uživali v soncu. Gorazd pa se je spravil v kuhinjo in pričel pripravljati kosilo
Na cilj prispemo zgodaj in se za vajo zasidramo v severnem delu zaliva Lovište. Najprej pojemo Gorazdovo umetnijo in zatem pogumni (Žiga, Boštjan in jest) skočimo v vodo. Za nočitev pa se prestavimo na boje, ki so na južnem delu zaliva.
Pred spanjem še ob debati rešimo svet. Eni omagamo prej, drugi kasneje. 😊 Ker sem se v salom pospravil bolj zgodaj, sem se seveda prebudil in zamenjal Boruta na »straži«. Ker je precej pihalo, straža ni bila odveč. Vzhodni veter je v sunkih pihal tudi preko 20 vozlov. Privez na boji je lepo držal, čeprav so bile vrvi napete kot strune.
Ponedeljek, 30. 10. 2017
Jutranji čaj in kava ter malo »zobne paste« odžene mojo utrujenost. Jadrnica je odlična, kljub vetru se v notranjosti sunkov vetra skoraj ni čutilo, so se pa slišali.
Današnji cilj je Mljet, luka Pomena.
Izplujemo nekaj čez 9. uro. Ko zavijemo v Pelješki kanal razvijemo jadra. Sprednje celo, glavno pa le napol, ker nagaja izvlečno vodilo. Ga bo treba popraviti. Jadranje lepo poteka in se proti kraju Korčula se veter lepo krepi. Malo pred Korčulo pospravimo jadra v precej močni burji. Poskusili smo pristati v glavnem pristanišču, pa smo zaradi razmer obupali in usmerili kurz proti Mljetu.
Otoke in čeri na vzhodni obali Korčule obplujemo na motor, jadra pa razpremo kmalu ko zapustimo rt Ražnjić. S prijetno, srednje močno, burjo nas Boštjan varno pripelje v luko Pomena, kjer ugotovimo, da se z našo jadrnico ne moremo privezati zaradi premajhne globine, pa še na burjo je odprt. Zaradi tega se odpravimo v luko Polače na sidro.
Z Žigom skočiva v morje, preostala moška ekipa pa pripravi gumenjak na plovbo. Ker počasi primanjkuje kruha, se Borut in Boštjan odpravita v luko v trgovino. Vrneta se brez »ulova«, ker je trgovina zaprta.
Vmes Gorazd pripravi pasulj, ki je odlično teknil. Po večerji rešujemo svetovne probleme. Pred spanjem še razdelimo nočno dežurstvo, ki pa je enako kot prejšnjo noč. Do druge ure zjutraj Borut, za drugo rundo pa sem se javil. Noč je minila mirno, le ob drugi uri zjutraj se je dvignil veter in za dobro uro, skupaj s plimo, povzročal malce nemira oz. premikanja.
Torek, 31. 10. 2017
Noč mirno mine in dežurna nisva imela dodatnega dela. Borut, Boštjan in Žiga opravijo jutranji nakup kruha. Po zajtrku se večina posadke odpravi na ogled jezera.
Dežurstvo prevzameva z Žigom. Da nama čas hitreje mine, popraviva priveze blazin in druge malenkosti.
Čas nama hitro mine. Še hitreje pa pohodnikom, ki se vrnejo okoli 11. ure s lepimi vtisi in zalogami hrane za večerjo (ribe, nekaj priboljškov …) Pospravimo pomožni čoln in se odpravimo proti dnevnemu cilju Skriveni luki na Lastovem.
Plovba poteka mirno ob slabem vetru. Pa tudi valj se vedno bolj umirja. Vplujemo v znan zaliv in se privežemo na muring. Vendar pred dokončnim privezom opravimo malo »šolanja« in privez še enkrat ponovimo.
Boštjan se odpravi čistiti ribe, Borut in Suzana gresta na ogled okolice. Ostali pa se prepustimo klepetu.
Po večerji pa v kabini odpremo »konobo« in ob glasbi prebijemo dober del noči. Spanje na privezu je bilo mirno in odlično.
Sreda, 1. 11. 2017
Najprej ugotovim, da je internetna povezava crknila. Vendar je ne bomo več intenzivno potreboval, ker se je vreme umirilo in postaja dolgočasno. 😊
Vzamemo si čas za razvajanje na soncu, sprehode po obali, kopanje … Tako izplujemo šele okoli 11 ure in počasi zaplujemo okoli Lastova. Ogledamo si Pasadur in v okolici otoka Mrčara iščemo sidrišče za malico. Med iskanjem sidrišča in poskusom sidranja se je sidro snelo iz nosilca. Po krajši intervenciji sidro spravimo na nosilec. Kmalu ugotovimo, da s sidranjem ne bo nič. Veter in tokovi, predvsem pa globine, so bili neprijazni. Kurz naravnamo na Velo Luko kamor prispemo okoli pol četrte.
Kot običajno Gorazd z ekipo pripravi odlično večerjo in …
Četrtek, 2. 11. 2017
Po zajtrku se hitro odpravimo proti otoku Hvaru. Za užitek se ustavimo na Paklenih otocih, kjer se razvajamo v soncu in kopanju. Kmalu ugotovimo, da je to res najlepši dan in privoščili smo si ga.
Popoldan pa odplujemo v luko Stari Grad na Hvaru. Res lepo mesto in vredno ogleda. Vtis je malo pokvarila cena priveza, ampak ni panike.
Večer pa mine v klepetu, obujanju spominov na prijeten dan. Postelje nas zamikajo proti polnoči.
Petek, 3. 11. 2017
Zbudimo se v oblačno jutro, brez vetra in izjemno mirnim morjem. Okoli 9. ure izplujemo in na motor plujemo do Šolte.
Plovbo spremljajo težki oblaki in v bližini splitskih vrat nas ulovi še dež. Boštjan trpi za krmilom, ampak vztraja na moči. Ker nič ne kaže na lepše vreme, se odpravimo kar v Trogir. Pred vezanjem na matično mesto še natočimo gorivo. Ob vezanju na matično mesto se pokaže sonce. Grrrr. Kaj čemo, je pač tako. 😊
Gorazd se spet obrne v kuhinji in popoldan sledi še ogled Trogira. Seveda sprehod zaključimo ob pijači z razgledom na marino.
Sobota, 4. 11. 2017
Zjutraj pospravimo barko, natovorimo obleke in ostanek hrane v avtomobila in se okoli 11. ure odpravimo proti Celju.
Vsega lepega je enkrat konec.
Pred spanjem še ob debati rešimo svet. Eni omagamo prej, drugi kasneje. 😊 Ker sem se v salom pospravil bolj zgodaj, sem se seveda prebudil in zamenjal Boruta na »straži«. Ker je precej pihalo, straža ni bila odveč. Vzhodni veter je v sunkih pihal tudi preko 20 vozlov. Privez na boji je lepo držal, čeprav so bile vrvi napete kot strune.
Ponedeljek, 30. 10. 2017
Jutranji čaj in kava ter malo »zobne paste« odžene mojo utrujenost. Jadrnica je odlična, kljub vetru se v notranjosti sunkov vetra skoraj ni čutilo, so se pa slišali.
Današnji cilj je Mljet, luka Pomena.
Izplujemo nekaj čez 9. uro. Ko zavijemo v Pelješki kanal razvijemo jadra. Sprednje celo, glavno pa le napol, ker nagaja izvlečno vodilo. Ga bo treba popraviti. Jadranje lepo poteka in se proti kraju Korčula se veter lepo krepi. Malo pred Korčulo pospravimo jadra v precej močni burji. Poskusili smo pristati v glavnem pristanišču, pa smo zaradi razmer obupali in usmerili kurz proti Mljetu.
Otoke in čeri na vzhodni obali Korčule obplujemo na motor, jadra pa razpremo kmalu ko zapustimo rt Ražnjić. S prijetno, srednje močno, burjo nas Boštjan varno pripelje v luko Pomena, kjer ugotovimo, da se z našo jadrnico ne moremo privezati zaradi premajhne globine, pa še na burjo je odprt. Zaradi tega se odpravimo v luko Polače na sidro.
Z Žigom skočiva v morje, preostala moška ekipa pa pripravi gumenjak na plovbo. Ker počasi primanjkuje kruha, se Borut in Boštjan odpravita v luko v trgovino. Vrneta se brez »ulova«, ker je trgovina zaprta.
Vmes Gorazd pripravi pasulj, ki je odlično teknil. Po večerji rešujemo svetovne probleme. Pred spanjem še razdelimo nočno dežurstvo, ki pa je enako kot prejšnjo noč. Do druge ure zjutraj Borut, za drugo rundo pa sem se javil. Noč je minila mirno, le ob drugi uri zjutraj se je dvignil veter in za dobro uro, skupaj s plimo, povzročal malce nemira oz. premikanja.
Torek, 31. 10. 2017
Noč mirno mine in dežurna nisva imela dodatnega dela. Borut, Boštjan in Žiga opravijo jutranji nakup kruha. Po zajtrku se večina posadke odpravi na ogled jezera.
Dežurstvo prevzameva z Žigom. Da nama čas hitreje mine, popraviva priveze blazin in druge malenkosti.
Čas nama hitro mine. Še hitreje pa pohodnikom, ki se vrnejo okoli 11. ure s lepimi vtisi in zalogami hrane za večerjo (ribe, nekaj priboljškov …) Pospravimo pomožni čoln in se odpravimo proti dnevnemu cilju Skriveni luki na Lastovem.
Plovba poteka mirno ob slabem vetru. Pa tudi valj se vedno bolj umirja. Vplujemo v znan zaliv in se privežemo na muring. Vendar pred dokončnim privezom opravimo malo »šolanja« in privez še enkrat ponovimo.
Boštjan se odpravi čistiti ribe, Borut in Suzana gresta na ogled okolice. Ostali pa se prepustimo klepetu.
Po večerji pa v kabini odpremo »konobo« in ob glasbi prebijemo dober del noči. Spanje na privezu je bilo mirno in odlično.
Sreda, 1. 11. 2017
Najprej ugotovim, da je internetna povezava crknila. Vendar je ne bomo več intenzivno potreboval, ker se je vreme umirilo in postaja dolgočasno. 😊
Vzamemo si čas za razvajanje na soncu, sprehode po obali, kopanje … Tako izplujemo šele okoli 11 ure in počasi zaplujemo okoli Lastova. Ogledamo si Pasadur in v okolici otoka Mrčara iščemo sidrišče za malico. Med iskanjem sidrišča in poskusom sidranja se je sidro snelo iz nosilca. Po krajši intervenciji sidro spravimo na nosilec. Kmalu ugotovimo, da s sidranjem ne bo nič. Veter in tokovi, predvsem pa globine, so bili neprijazni. Kurz naravnamo na Velo Luko kamor prispemo okoli pol četrte.
Kot običajno Gorazd z ekipo pripravi odlično večerjo in …
Četrtek, 2. 11. 2017
Po zajtrku se hitro odpravimo proti otoku Hvaru. Za užitek se ustavimo na Paklenih otocih, kjer se razvajamo v soncu in kopanju. Kmalu ugotovimo, da je to res najlepši dan in privoščili smo si ga.
Popoldan pa odplujemo v luko Stari Grad na Hvaru. Res lepo mesto in vredno ogleda. Vtis je malo pokvarila cena priveza, ampak ni panike.
Večer pa mine v klepetu, obujanju spominov na prijeten dan. Postelje nas zamikajo proti polnoči.
Petek, 3. 11. 2017
Zbudimo se v oblačno jutro, brez vetra in izjemno mirnim morjem. Okoli 9. ure izplujemo in na motor plujemo do Šolte.
Plovbo spremljajo težki oblaki in v bližini splitskih vrat nas ulovi še dež. Boštjan trpi za krmilom, ampak vztraja na moči. Ker nič ne kaže na lepše vreme, se odpravimo kar v Trogir. Pred vezanjem na matično mesto še natočimo gorivo. Ob vezanju na matično mesto se pokaže sonce. Grrrr. Kaj čemo, je pač tako. 😊
Gorazd se spet obrne v kuhinji in popoldan sledi še ogled Trogira. Seveda sprehod zaključimo ob pijači z razgledom na marino.
Sobota, 4. 11. 2017
Zjutraj pospravimo barko, natovorimo obleke in ostanek hrane v avtomobila in se okoli 11. ure odpravimo proti Celju.
Vsega lepega je enkrat konec.
