album slik
31. 7. 2008 (659 km)
Jutranji odhod (11:00) se je zavlekel, ker sem ugotovil, da nisem kupil WC tekočine. Ker nisem želel najprej iskati trgovine s tovrstnimi artikli v tujini, sem zadevo rešil pri Glavanu v Celju. Čeprav me je garmin hotel peljati skozi Karavanke, sem se odločil za pot skozi Dravograd in na avstrijsko avtocesto pri Velikovcu (Völkermarkt). Pot smo nadaljevali po običajni turi proti Münchnu. Ritem požiranja kilometrov je razpadel pred predorom Katschberg. Padli smo v zastoj. Grrr. Čakali smo 1,5 ure, pa še plačali smo za čakanje.
Ko smo se prebili skozi oba predora, je naša mašinca spet lepo požirala kilometre. Mimo Salzburga v Nemčijo. Prvi načrtovan postanek smo opravili na postajališču ob jezeru Chiemsee. Posebnih užitkov nismo imeli, ker je voda preveč smrdela.
Pot nas je vodila mimo Münchna proti Stuttgartu. Prvo noč smo prespali v kampu Camping Waldpark Hohenstadt (GPS: 48,54796 9,66724; 8 € za AD na noč s komunalnimi storitvami), ki smo ga našli v Bordatlasu. Prijeten kamp blizu avtoceste, približno na pol poti med Ulmom in Stuttgartom.
1. 8. 2008 (816 km)
Zjutraj smo dotočili pitno vodo in se okoli 9.00 odpeljali. Približno ob 11.00 smo prečkali reko Ren in prišli v Francijo. Po krajšem motoviljenju in kreganju z navigacijo, smo se usmerili na avtocesto in jo v enem kosu, s krajšimi postanki za šoferja, prevozili.
Opazil sem, da navigacija (Garmin Mobile XT) v Franciji deluje zelo čudno. Nekatere ceste so izjemno favorizirane in te navigacija neprestano usmerja nanje. Zaradi tega sem dvakrat krepko zagreznil in izgubil precej časa. Prvič ob prihodu v Francijo, ko sem želel voziti po neplačljivih cestah. Kmalu bi pristali v Belgiji. Drugič pa ob povratku domov, ko sem želel peljati mimo Nancya, pa me je navigacija hotela peljati spet skozi Belgijo. Groza. Najbolje je na relaciji uporabljati zemljevid in spremljati oznake cest (zelo logično označene), v bližini cilja pa vključiti navigacijo.
Med vožnjo smo opazovali pokrajino: polja kjer so pravkar poželi žito, pašnike, vetrnice in mesta, ki so bežala mimo nas. V pokrajini šampanjca nismo videli nobenega vinograda. Upam, da imajo trse zasajene bolj proti vzhodu, proti belgijski meji.
Na naš cilj, PZA Aire de Camping-car, Le Treport (GPS: 50,05944 1,38917; 6,50 € za AD za 24 ur s komunalnimi storitvami) smo prispeli pozno zvečer (22:40). Ker je bilo parkirišče nabito polno, smo se stisnili ob pločnik med druge in se spravili spat.
2. 8. 2008 (210 km)
Zjutraj sem AD najprej prestavil v boks, ker so se nekateri odpeljali že zelo zgodaj in priključil elektriko. Čez nekaj minut mi je bilo jasno, zakaj so se nekateri odpravili na pot zgodaj. Okoli 8.30 je namreč prišla pobiralka denarja in nam zaračunala 24 urni postanek.
Tako smo brez slabe vesti pred odhodom uredili še vse komunalne zadevščine. Treba bo kupiti običajno zalivalko za rože in točenje vode v rezervoar ne bo več problematično. Točenje vode je bil pravi podvig saj pipa ni imela navoja za cev. Tako smo se pač morali znajti.
Po hitrem zajtrku smo se najprej odpravimo na ogled klifov in pristanišča. Za nas, ki smo se do sedaj potikali predvsem po Sredozemlju, je bilo najzanimivejše pristanišče, ki se je nahajalo v ustju reke.
Barke so se v morje prebijajo skozi zapornice, s katerimi premagajo razliko med nivojem morja in vode v pristanišču. Bibavica je zelo velika. Po moji oceni okoli 5 metrov. Boljša četrtina :) pa je občudovala rože in urejeno okolico. Ogledali smo si tudi ribarnico.
Okoli poldneva smo se naložili v AD in se odpravili v Etretat. Tudi tu smo si ogledali klife, ki se raztezajo na obeh straneh mesta. Na zahodnega smo se povzpeli in uživali v prelepem razgledu.
Zanimivi so tudi galebi, ki imajo gnezdišča na klifih. Nad in med obiskovalci zganjajo letalske umetnije. Poleg tega pa se radi nastavljajo fotoaparatom.
Pot smo nadaljevali mimo Le Havra in Sieno prečkali preko mosta Point de Normadie (5 €), največjega visečega mostu v Evropi. Slike povedo vse.
Dan smo zaključili v kraju Dives Sur Mar, kjer smo prvič prespali na "divjaku". Med iskanjem postajališča sem zagledal že nekaj parkiranih AD in se spomnil, da je v Franciji možno spati povsod, kjer ni posebej prepovedano. Namestili smo se slab meter od roba pomola. Od pomola pa do morja je vsaj 5 metrov.
Po hitri večerji smo se odpravili na sprehod po pristanišču in marini. Vode v zalivu ni bilo niti za seme. Med sprehodom smo opazili, da se je nivo morja začel dvigati. Prihajala je plima. Slik, ko je bil zaliv polno vode, mi zaradi pomanjkanja svetlobe, ni uspelo narediti.
3. 8. 2008 (203 km)
Ta dan smo namenili zgodovini. Na vrsti je bil dan D. Začeli smo z ogledom obale Sword. Ogled znamenitosti smo nadaljevali na ameriškem pokopališču in plaži Omaha.
Zatem smo si ogledali še Pointe Du Hoc. S tega klifa so Nemci zadali največje izgube ameriški vojski, ki se izkrcavala na obali Omaha. Zanimiv in poučen sprehod v zgodovino.
Pot smo nadaljevali na jug do Mont St Michela, kjer smo se ustavili na postajališču Camping Mont St Michel (GPS: N48.61365 W1.50777; 8€ za 24 ur). Pred spanjem smo odšli še na sprehod proti znamenitemu otočku. Zaradi dežja smo se premočeni predčasno vrnili v AD. Naknadno smo izvedeli, da je severno divjalo pravo neurje.
4. 8. 2008 (353 km)
Zjutraj je sledil ogled otoka, v bistvu majhnega mesteca, ki se tlači okrog samostana. Ob našem prihodu je bila plima najvišja. Zato je bil otok res otok, ko smo odhajali, se je pa že spremenil v del celine. Ogledali smo si enega izmed muzejev na otoku (Zgodovinski muzej; odrasli 8 €, otroci 4,50 €). Muzej me je razočaral. Premalo za veliko denarja. Na ogled je bilo 6 sob, v vsaki pa je nekaj eksponatov. Spet smo spoznali, da pri nas ne znamo prodajati znamenitosti.
Pogled na poplavljeno parkirišče ni prijeten, vendar nobenega avta ni zalilo morje. Pred parkiriščem so redarji in table z obvestili, kdaj setu lahko parkira (samo ob oseki). Ob koncu plime očistijo parkirišče in ga napolnijo s pločevino (seveda za ustrezen znesek).
Pot smo nadaljevali do Fougeresa, kjer smo si ogledali grad. Vmes smo, v neposredni bližini Mont St Mishela, odkrili še mlin na veter. Z vzpetine je zelo lep razgled na okolico.
Grad v Fougeres je iz enakega obdobja kot naš Celjski grad in je v malenkost boljšem stanju. Preiskali smo vse stolpe in obzidja. Zelo prijeten sprehod.
Fougeres smo zapustimo pred 18. uro. Odpeljali smo se proti Parizu, natančneje v Versailles, kjer smo želeli prespati v kampu. Prišli smo ob 23:30 in našli zaprta vrata. Utaborili smo se kar pred vhodom v kamp.
5. 8. 2008 (237 km)
V Versaillesu smo si želeli ogledati samo vrt in smo debelo uro iskali parkirišče v okolici parka. Prvič sem bil razočaran nad Francozi oz. komercialnem turizmom. V celem Vresaillesu (v bližini dvorca in parka) ni bilo parkirišča namenjenega AD. Končno smo odkrili ulico (GPS: N48.80996 E2.12099) v neposredni bližini stranskega vhoda v park (ogled parka je zastonj!). "Stražarko" pri vhodu povprašamo, ali lahko z AD parkiramo v ulici oz. v plačljivi coni? Dobili smo pritrdilen odgovor. Na avtomatu zapravim 2 € za 2 uri parkiranja in že smo hiteli na ogled.
Pot smo nadaljevali proti Givernyju, kjer se je rodil in deloval Claude Monet. Vrt je še mene navdušil. Manj pa sem bil navdušen nad potjo do Givernya. Na enem izmed križišč sem "padel" v obcestni jarek. Nesramno je zaropotalo in vse stvari, ki niso bile pritrjene ali v predalih, je pometalo po bivalnem delu. Razen povišanega pritiska in grdih pogledov, ni bilo večjih posledic.
Park znanega slikarja je zelo lep in tudi tiste, ki niso najbolj navdušeni nad vrtovi, ne pusti hladne. Seveda ogled vrta ni zastonj (odrasli 4 €, otroci 3 €).
Dan smo zaključili v kampu Campix v Saint-Leu-D'Esserent (GPS: N49.21644 E2.41710; odrasli: 5,50 €, parcela: 5,50 €, elektrika 3,50 €). Koordinate, ki so navedene, niso koordinate kampa ampak križišča, kjer je potrebno zaviti in se držati smerokazov. Kamp je prijeten in lastnik je zelo prijazen. Odlično govori angleško. Ker smo naslednji dan nameravali obiskati Parc Asterix, nam je svetoval naj vstopnico kupimo pri njemu (karta za štiri osebe je bila 99 €). Naslednji dan sem se prepričal, da je imel prav.
6. 8. 2008 (110 km)
Malo pred 10. uro smo se odpravili proti parku. Navigacija me je vodila do parka s severne smeri po avtocesti. Najprej sem bil presneto jezen, ko sem prišel do cestnine (2,60 €) tik pred izvozom za park. Pomiril sem se, ko sem zagledal čisto avstrijski zastoj, ki se je nabral na nasprotni strani (iz smeri Pariza ni cestnine). Gneča se je naredila že med parkiranjem. Ob pogledu na cenik pri vhodu sem ponovno dobil prijeten občutek (odrasli 39 €, otroci 27 €). Zaradi predhodnega nakupa smo prihranili 55€. :)
Park ima precej atrakcij, vse seveda na temo Asterix & Obelix & company. Slike v albumo povedo vse.
Park zapirajo ob 19. uri. S parkirišča smo se odpravili ob 19:30, smer kamp Bois de Boulogne. Med potjo smo opazovali utrip velemesta. Za fanta je bilo to novo doživetje.
Ob prihodu v kamp pa hladen tuš. Že pred zapornico so nas odslovili, ker je kamp poln. Kriza. Kam pa sedaj? Za naslednji dan smo planirali ogled Pariza. Na recepciji smo izvedeli, da je na drugi strani Pariza še en kamp (Pariz Est.) V nobenem vodniku, ki smo jih imeli s seboj, ga ni bilo.
Pred kamp (GPS: N48.82935 E2.47685; 2 osebi, AD in komunala: 26,50 €, dodatna odrasla oseba: 6,50 € ) smo prispeli ob 21:40.
Ker ta kamp pri nas ni poznan, še nekaj podatkov. Kamp (Camping de Paris-Est; http://www.campingparis.fr) se nahaja jugovzhodno od Pariza in se nahaja v tretji coni pariškega javnega prevoza (RER, metro, BUS). V poletnih mesecih je kamp povezan s postajo RER-a z redno avtobusno linijo. V kampu sta tudi trgovina in restavracija.
7. 8. 2008 (0 km)
Zbudili smo se v deževno jutro. Kljub temu smo se odpravimo na avtobusno postajo. V recepciji kampa smo kupilikarte za RER in metro (Paris Visite, 8,50 € za 1, 2 in 3 cono za en dan). Ponujajo tudi vstopnice za obisk obeh zabaviščnih parkov (Parc Asterix in Disneyland Paris).
Z avtobusom in RAR smo bili v središču Pariza v dobrih 30 minutah. Prestavili se na metro številka 1 in se na površje vrnenili pri Trocaderu. Odprl se nam je lep pogled na Eifflov stolp. Ker je za dvigala gneča, smo se do druge etaže odpravili peš, od tam pa z dvigalom do vrha. Ker je dež ponehal, se je odprl lep razgled na okolico. Super.
Peš smo se odpravili do slavoloka Zmage in trga Concord. Pot smo nadaljevali z metrojem do Montmartra. Ogledali smo si baziliko Sacre Coeur. Zatem smo se vrnili na Rue de Rivoli in se sprehodili do postaje Chatelet, kjer smo se vkrcali na RAR, ki nas je zapeljal do Joinville le Point. Presedeli smo na avtobus in se vrnili v kamp.
Po dolgem sprehodu smo bili prijetno utrujeni. Ugotovili smo, da bi morali za "natančen" ogled Pariza nameniti vsaj pet do sedem dni. Mogoče kdaj kasneje.
8. 8. 2008 (780 km)
Zjutraj smo smer naravnali proti domu (odhod 10:00). Spet sem izgubil precej časa, ker nisem preveril, kam me navigacija vodi. Malo sem se lovil po ozkih ulicah in porabil slabo uro, da sem se znašel na cesti proti Nancyu.
Ko sem se enkrat znašel na pravi cesti je pot tekla lepo in hitro. Tik pred prestopom francosko nemške meje smo naleteli na prvi slovenski avtodom, ki je bil parkiran na počivališču v nasprotni strani. Mejo smo prestopili ob 19. uri. Edina posebnost je bil le hud naliv, ki smo ga doživeli med potjo.
Pot po Nemčiji smo nadaljevali po avtocesti. V okolici Stuttgarta je v vetrobransko steklo priletelo kamenje izpod koles tovornjaka, ki je vozil pred nami. Trenutek šoka in poškodovano steklo. Na srečo se steklo ni razbilo. Naslednji šok sem doživel, ko sem zaslišal ležaj na sprednjem levem kolesu. Očitno bo potreben servis. :(
Malo po 23. uri smo se ustavili na postajališču pred Münchnom v kraju Sulzemoos (GPS: N48.28252 E11.26247). Počivališče je na dvorišču gromozanske trgovine z avtodomovi (http://www.glueck-freizeitmarkt.de/). Prenočevanje je zastonj, kot tudi uporaba sanitarij. Videl sem tudi možnost elektrike in opravljanja komunalnih zadev.
9. 8. 2008 (509 km)
Zjutraj sem si ogledal postajališče, bolje manjši del parkirišča pred trgovino. Ogromno razstavljenih avtodomov. Po zajtrku smo se odpravili proti domu. Navigacija je spet delovala pravilno. Pot nas je vodila mimo Münchna in Salzburga do zastoja pred tuneli. Grrrrr. To pot smo čakali točno 3 ure. Kljub temu smo prišli skozi karavanški predor v Slovenijo ob 16:30, domov pa malo po 19. uri.
---
Za zaključek:
Super in enkratno. Ker nismo imeli v načrtu obiskovanja muzejev, sta bila pot in čas solidno načrtovana.
---
Še nekaj številk:
Obdobje: 31. 7. 2008 - 9. 8. 2008
Razdalja: 3918 km
Cestnine: 61,20 € (F), 33,20 € (A) = 103,40 €
Nočitve, PZA: 133,10 €
Ogledi, vstopnine: 180,10 €
Gorivo: okoli 600,00€
